Franja

Zadetki iskanja

  • odmákniti (-em) | odmíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scostare, spostare, deviare, scansare

    2. ritirare, allontanare, staccare:
    odmakniti kaj za nekaj časa rinviare per un po'
    pren. odmakniti pete battere i tacchi, tagliare la corda
    pren. odmakniti roke od kake zadeve non voler più impicciarsi in una faccenda
    ne odmakniti pogleda z non distogliere lo sguardo da, non staccare gli occhi da

    B) odmákniti se (-em se) | odmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. allontanarsi (da); scostarsi (da)

    2. pren.
    odmakniti se komu estraniarsi da

    3. ekst. essere lontano (nel tempo)
  • odpòr (-ôra) m resistenza; hist. Resistenza; riluttanza; opposizione; avversione, antipatia:
    imeti odpor do česa provare resistenza, avversione verso qcs., non sopportare qcs.
    hist. sodelovati v odporu partecipare alla Resistenza
    nuditi močan odpor opporre accanita resistenza
    kaj narediti po liniji najmanjšega odpora fare qcs. secondo il principio del minimo sforzo
  • odredíti1 (-ím) | odréjati (-am) perf., imperf.

    1. disporre, ordinare, prescrivere; decretare; knjiž. statuire:
    odrediti hišno preiskavo ordinare la perquisizione

    2. stabilire, fissare; definire:
    kaj zakonsko odrediti stabilire qcs. per legge
    jur. odrediti zastaranje prescrivere
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
    povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
    okrasek iz vrvice alamaro
    pejor. okraski retoricume, svolazzi
  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • okvír (-a) m

    1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
    dati, vstaviti v okvir incorniciare
    ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
    okvir žage telaio della sega
    okvir za očala montatura degli occhiali
    okvir znamk la cornice dei francobolli
    vratni okvir (podboj) stipite della porta

    2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
    obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri

    3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
    spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
    poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. kazenski okvir ambito della pena
    tisk. kopirni okvir telaio portaforme
    lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
    avt. okvir vozila telaio, chassis
    slepi okvir telaio (del quadro)
  • oltraggio m (pl. -gi)

    1. huda žalitev:
    fare, recare oltraggio (a) žaliti (koga, kaj)
    un oltraggio al buon senso nekaj, kar žali zdravo pamet, kar nasprotuje zdravemu razumu

    2. pravo žalitev uradne osebe
  • opíliti (-im) perf.

    1. limare

    2. pren. limare, perfezionare, rifinire

    3. pren. colpire:
    opiliti koga za kaj ingannare, truffare qcn. per qcs.
  • opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
    izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
    povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
    opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • orrore m

    1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
    avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
    avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
    gli orrori della guerra vojne grozote
    film dell'orrore grozljivka

    2. knjižno groza, strah:
    l'orrore della morte strah pred smrtjo

    3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
    costare un orrore grozno veliko stati

    4. pesn. tema, mrak
  • oscuro

    A) agg.

    1. temen, mračen

    2. (opaco) neprosojen; zastrt

    3. temen; črn:
    rosso oscuro temno rdeč
    abito oscuro črna obleka

    4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
    discorso oscuro nejasne besede
    secoli oscuri mračna stoletja
    verità oscura skrita resnica

    5. pren. nepoznan, nepriznan

    6. pren. mračen; hudoben, zloben:
    proposito oscuro hudoben naklep

    B) m

    1. tema, mrak

    2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
    essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
    tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • oškodováti (-újem) imperf. danneggiare, arrecare danno (a); penalizzare:
    kaj ste se tako oškodovali (kot vljudnostna fraza) lei è troppo gentile
    lastnika je oškodoval za približno ... il proprietario è stato danneggiato per circa...
  • ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
    oster ovinek una curva brusca
    na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
    cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
    pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
    pren. po ovinkih indirettamente
    pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
    pren. hoditi po ovinkih farla lunga