razočárati (-am) perf. deludere, disilludere, disingannare, disincantare:
nogometna reprezentanca je razočarala la nazionale di calcio ha deluso
Zadetki iskanja
- razpečáti (-ám) | razpečávati (-am) perf., imperf.
1. spacciare:
razpečavati ponarejene bankovce, mamila spacciare banconote false, la droga
2. distribuire, inviare, recapitare:
založba je že razpečala božične izdaje la casa editrice ha provveduto a distribuire le strenne natalizie - rázred (-éda) m
1. šol. classe:
šola ima pet razredov la scuola ha cinque classi
izdelati razred superare la classe
stopiti v razred entrare in classe
2. soc. classe
3. (skupine sorodnih področij pri akademiji) classe:
razred za družbene, matematične, naravoslovne vede classe di scienze sociali, matematiche, naturali
4. šport. classe, categoria
5. (stopnja kakovosti, uporabnosti) classe; categoria:
žel. vagon prvega razreda vettura di I classe
avt. (razdelitev vozil glede na gibno prostornino) razred do 250 cm3 categoria fino ai 250 cm3
6. biol. (sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva) classe:
vretenčarji se delijo na šest razredov i vertebrati si suddividono in sei classi - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - redíti (-ím)
A) imperf.
1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini
2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco
3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa
4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi
B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri - regolarizzare v. tr. (pres. regolarizzo) regulirati; urediti, urejati; normalizirati:
con il matrimonio ha regolarizzato la sua relazione s poroko je uredil svoje razmerje - rēndere*
A) v. tr. (pres. rēndo)
1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati
2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen
3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino
4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti
5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti
B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)
1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega
2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen - requisitōria f
1. pravo (sklepni) tožilčev govor
2. ekst. huda graja, pridiga:
papà mi ha fatto una solenne requisitoria per la brutta pagella očka me je hudo oštel zaradi slabega spričevala - rés adv.
1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
to ni res (questo) non è vero
kar je res, je res quel che è vero è vero
2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
(izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?
3. (izraža pridržek) vero:
malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto
4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
res, predaleč je šel vero, ha esagerato
saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera
5. (v vezniški rabi) vero che:
res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero - résda adv.
1. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, proprio
2. (izraža rahel pridržek) certamente:
zamisel je resda dobra, a neizvedljiva un progetto certamente ottimo ma irrealizzabile
3. (v medmetni rabi izraža pritrditev) vero:
resda, tako je rekel vero, ha detto così - respōnso m
1. knjižno izrek (preročišča)
2. ekst. odgovor, izrek:
la commissione ha dato il suo responso komisija se je izrekla, je razsodila - rezervírano adv.
1. contegnosamente:
rezervirano se držati assumere un contegno, atteggiarsi contegnosamente
2. cautamente, con circospezione, con riserbo, con riserve:
kritiki so film sprejeli precej rezervirano la critica ha accolto il film con notevoli riserve - ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa - rifiatare v. intr. (pres. rifiato)
1. dihati; izdihavati
2. pren. oddahniti se:
lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil - riportare
A) v. tr. (pres. ripōrto)
1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati
2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
riportare ciance prenašati čenče
riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati
3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
riportare una vittoria doseči zmago
4. utrpeti; dobiti:
nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen
5. pren. pripisati:
riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči
6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje
7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)
B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)
1. vrniti, vračati se (z mislijo)
2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se
3. vrniti, vračati se; preseliti se - risonanza f
1. fiz. resonanca:
risonanza acustica, magnetica, meccanica, nucleare zvočna, magnetna, mehanska, nuklearna resonanca
2. odzvočje, odmev
3. pren. odmev:
la manifestazione ha avuto una vasta risonanza prireditev je močno odmevala
4. pren. knjižno prizvok, odmev:
risonanze petrarchesche di certa poesia petrarkistični prizvoki nekaterih pesmi - ritrarre*
A) v. tr. (pres. ritraggo)
1. nazaj potegniti, potezati; pren. odvrniti, odvračati
2. dobiti, pridobivati, doseči, dosegati (tudi pren.):
ritrarre guadagno (da) zaslužiti (od)
dall'esperienza ha ritratto grande ammaestramento izkušnja ga je lepo izučila
3. upodobiti, upodabljati; slikati; ekst. prikazati, opisati:
ritrarre un paesaggio slikati krajino
ritrarre in bianco e nero, a colori posneti v črno-beli tehniki, v barvah
4. dvigniti, dvigovati, prejeti (denar)
B) ➞ ritrarsi v. rifl. (pres. mi ritraggo) umakniti, umikati se; odstopiti, odstopati:
ritrarsi da un proposito odstopiti od namere - ŕja (ŕje) f
1. ruggine:
od rje razjedena pločevina lamiera corrosa dalla ruggine
pren. rja časa je načela njegovo slavo la ruggine del tempo ha intaccato la sua fama
2. bot. (bolezen, glivica) ruggine:
žitna rja ruggine del grano, dei cereali (Puccinia graminis)
siva riževa pegavost brusone - rjovéti (-ím) imperf.
1. ruggire (del leone); rombare (del motore); mugghiare (della tempesta)
2. urlare:
rjoveti na vse grlo urlare con quanto fiato si ha in corpo
3. pren. imperversare, infuriare (uragano) - rodíti (-ím)
A) perf., imperf.
1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa