Franja

Zadetki iskanja

  • vivere*

    A) v. intr. (pres. vivo)

    1. živeti (biti pri življenju):
    cessare di vivere umreti

    2. živeti; preživljati se:
    vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
    vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
    vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
    vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
    Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
    vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
    vivere alla giornata živeti tjavendan
    non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
    vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
    vivere per qcn. živeti za koga
    vivere a sé živeti odmaknjeno

    3. živeti, obnašati se

    4. pren. živeti:
    vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

    5. tisk
    vive! ostane, stet

    B) v. tr.

    1. živeti; preživeti, preživljati:
    vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
    vivere una vita serena živeti mirno

    2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
    vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
    vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

    C) m (le sing.)

    1. življenje:
    amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

    2. ekst. življenje (sredstva):
    il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
    PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
    chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
    chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori
  • viveri m pl. živež; živila:
    razionamento, tesseramento dei viveri racioniranje živil
    tagliare i viveri a qcn. komu ustaviti pomoč
    tagliare i viveri alla città assediata preprečiti oskrbo obleganega mesta
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • víža (-e) f muz.

    1. pog. (napev) melodia

    2. pog. canzonetta

    3. star. modo:
    na tako ali drugačno vižo in questo o quel modo
    na vse viže in tutti i modi
    na vse mile viže prigovarjati komu mettercela tutta a convincere qcn.
  • vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

    1. incatenare; legare:
    vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
    pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
    pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
    pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
    pren. vkleniti v objem abbracciare forte
    pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
  • vkováti (vkújem) perf.

    1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
    vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
    pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

    2. incatenare, mettere in catene:
    vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

    3. pren. imprigionare:
    zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave
  • vlačílen (-lna -o) adj. da tiro; di, per trazione:
    vlačilna vrv fune da tiro
    mat. vlačilna krivulja (traktrisa) trattrice
    vlačilna motika marra
    rib. vlačilna mreža rete a strascico, resta, paranza
    navt. vlačilna steza (strada) alzaia
  • vládanje (-a) n governo; ekst. regno; signoria:
    um. Učinki dobrega vladanja A. Lorenzettija gli Effetti del Buon Governo di A. Lorenzetti
  • vláganje (-a)

    1. n immissione, introduzione:
    vlaganje diskete v disketno enoto introduzione del floppy disk nell'unità a dischi

    2. ekon. deposito, investimento; il depositare, l'investire:
    vlaganje prihrankov na hranilno knjižico depositare i risparmi sul libretto di risparmio

    3. gosp. conservazione, sciroppatura:
    vlaganje sadja la conservazione della frutta

    4. adm. presentazione (di domanda)
  • vlákno (-a) n tekst. fibra; anat. filamento, funicolo; (drevesno, travnato) tiglio:
    rastlinska, tekstilna, sintetična vlakna fibre vegetali, tessili, sintetiche
    poznati kaj do zadnjega vlakna conoscere qcs. a menadito
    pren. biti komu do zadnjega vlakna zvest essere ciecamente fedele verso qcn.
    mišično, živčno vlakno fibra muscolare, nervosa
    kem. poliamidna vlakna fibre poliamidiche
    steklena vlakna fibre di vetro
    bot. esparto vlakno sparto
  • vléčen (-čna -o) adj. di trazione, trainante, traente; da tiro; rimorchiatore:
    navt. vlečna ladja rimorchiatore
    vlečna žival animale da tiro
    vlečno vozilo motrice
    rib. vlečna mreža rete a strascico
    šport. vlečna naprava (na smučiščih) impianto scioviario
    fiz. vlečna sila forza traente
    avt. vlečna služba autosoccorso
    vlečna vrv fune di trazione, alzaia
    metal. vlečna naprava trafilatrice
    teh. vlečna proga filiera
    aer. vlečno letalo rimorchiatore
  • vlóga1 (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
    igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
    naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
    karakterna vloga ruolo di caratterista
    igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
    vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
    imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
    pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
    pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
    pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo
  • vnášati (-am) | vnêsti (vnêsem) imperf., perf.

    1. portare dentro, in:
    vnašati pohištvo v hišo portare i mobili nella casa

    2. introdurre; inform. (podatke) digitare:
    s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi con l'irrigazione introdurre nel terreno sostanze tossiche

    3. iscrivere:
    vnašati podatke v tabelo iscrivere i dati nella tabella

    4. creare, provocare:
    vnašati zmedo v promet creare, provocare confusione nel traffico

    5. dare; trasmettere:
    vnašati živahnost v gledališko delo dare vivacità a un'opera teatrale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vnašati v policijsko kartoteko schedare
    vnašati v stolpec rubricare
    muz. vnašati višaje diesare, diesizzare
    tekst. vnašati votek tramare
    vnesti v matično knjigo immatricolare
  • vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

    A) imperf., perf.

    1. accendere, incendiare

    2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
    vnemati prepire aizzare liti
    vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

    3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
    predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
    vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

    B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

    2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

    3. med. infiammarsi

    4. pren. divampare; scoppiare:
    zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

    5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
    vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vódenje (-a)

    1. n accompagnamento, il portare:
    vodenje bolnika na sprehod il portare il malato a passeggio

    2. comando, guida:
    daljinsko vodenje comando a distanza, telecomando

    3. gestione, amministrazione, direzione; guida, cura:
    vodenje podjetja la gestione di un'impresa
    vodenje imetja la cura del patrimonio

    4. jur. celebrazione:
    vodenje procesa celebrazione di un processo
  • vodník (-a) m

    1. guida:
    gorski vodnik guida alpina

    2. (žival, ki vodi čredo) guidaiola

    3. pren. guida

    4. (vodič) guida

    5. (knjiga, brošura) guida, baedeker

    6. elektr. conduttore:
    enožilni, dvožilni vodnik conduttore a un filo, a due fili
    nični vodnik conduttore neutro, neutro
  • vodocéven (-vna -o) adj. strojn.
    vodocevni kotel caldaia a tubi d'acqua
  • voi

    A) pron.

    1. vi:
    beati voi! blagor vam!
    poveri voi! gorje vam!

    2. (s predlogom a)
    a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
    eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
    torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi

    3. (z raznimi predlogi)
    da voi pri vas, na vašem domu
    fate da voi storite sami
    abbiamo parlato di voi govorili smo o vas

    4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
    quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju

    B) m
    dare del voi vikati