originál (-a) m
1. (izvirnik; prvi izvod listine) originale:
prevod se ujema z originalom traduzione conforme all'originale
2. pren. originale, persona bizzarra, macchietta
Zadetki iskanja
- origine f
1. izvor, začetek:
aver origine izvirati, začeti se
dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati
2. mat. sečišče, križišče
3. izvor, izvir
4. izvor, rod, poreklo:
luogo d'origine rojstni kraj
di dubbia origine sumljivega izvora
l'origine della parola etimologija besede - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - oróžje (-a) n
1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche
2. pren. arma, mezzo, argomento - ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - ōrza f navt.
1. vrv na jadru
2. ladijska stran proti vetru:
andare all'orza pluti proti vetru
tenersi all'orza držati se vetra - osípati (-am) | osipávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rincalzare
2. far cadere; scuotere
B) osípati se (-am se) | osipávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. cadere
2. šol. calare, ridursi:
študenti se po prvem letniku zelo osipajo il numero degli studenti dopo il primo anno cala notevolmente, dopo il primo anno molti studenti abbandonano
3. pren. passare, tramontare - ôslov (-a -o) adj. dell'asino, asinino:
pren. prepirati se za oslovo senco contrastare per l'ombra dell'asino, far questioni di lana caprina - ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica - ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja - osteria f gostilna, krčma:
gioco delle osterie igre človek ne jezi se
osteria! arduš! - oškodováti (-újem) imperf. danneggiare, arrecare danno (a); penalizzare:
kaj ste se tako oškodovali (kot vljudnostna fraza) lei è troppo gentile
lastnika je oškodoval za približno ... il proprietario è stato danneggiato per circa... - otájati (-am)
A) perf.
1. disgelare, sciogliere
2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere
B) otájati se (-am se) perf. refl.
1. sciogliersi
2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi
3. pren. migliorare:
odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - otrésati (-am) | otrésti (otrésem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, sbattere; abbacchiare
2. pog.
otresati jezik criticare, protestare, fare commenti, spettegolare, ciarlare
B) otrésati se (-am se) | otrésti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. sbarazzarsi, liberarsi; scuotere; scrollarsi:
otresti se vsiljivca sbarazzarsi dello scocciatore
pren. otresti se jarma scuotere il giogo
otresti se jeze svelenirsi
pren. otresti se pobitosti scrollarsi
2. rifiutare, ricusare - ôvca (-e) f
1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi
2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame - ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
ovenčan z diademom diademato - ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare
2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia
3. foderare, incartare
4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato
5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare
B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero - ovile m ovčjak, ovčja staja:
ricondurre all'ovile pren. nazaj pripeljati izgubljeno ovčico; vrniti družini, domačemu krogu
tornare all'ovile pren. vrniti se domov - ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga