Franja

Zadetki iskanja

  • originál (-a) m

    1. (izvirnik; prvi izvod listine) originale:
    prevod se ujema z originalom traduzione conforme all'originale

    2. pren. originale, persona bizzarra, macchietta
  • origine f

    1. izvor, začetek:
    aver origine izvirati, začeti se
    dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati

    2. mat. sečišče, križišče

    3. izvor, izvir

    4. izvor, rod, poreklo:
    luogo d'origine rojstni kraj
    di dubbia origine sumljivega izvora
    l'origine della parola etimologija besede
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • ōrza f navt.

    1. vrv na jadru

    2. ladijska stran proti vetru:
    andare all'orza pluti proti vetru
    tenersi all'orza držati se vetra
  • osípati (-am) | osipávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rincalzare

    2. far cadere; scuotere

    B) osípati se (-am se) | osipávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. cadere

    2. šol. calare, ridursi:
    študenti se po prvem letniku zelo osipajo il numero degli studenti dopo il primo anno cala notevolmente, dopo il primo anno molti studenti abbandonano

    3. pren. passare, tramontare
  • ôslov (-a -o) adj. dell'asino, asinino:
    pren. prepirati se za oslovo senco contrastare per l'ombra dell'asino, far questioni di lana caprina
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
    PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
    fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja
  • osteria f gostilna, krčma:
    gioco delle osterie igre človek ne jezi se
    osteria! arduš!
  • oškodováti (-újem) imperf. danneggiare, arrecare danno (a); penalizzare:
    kaj ste se tako oškodovali (kot vljudnostna fraza) lei è troppo gentile
    lastnika je oškodoval za približno ... il proprietario è stato danneggiato per circa...
  • otájati (-am)

    A) perf.

    1. disgelare, sciogliere

    2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
    otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere

    B) otájati se (-am se) perf. refl.

    1. sciogliersi

    2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi

    3. pren. migliorare:
    odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • otrésati (-am) | otrésti (otrésem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, sbattere; abbacchiare

    2. pog.
    otresati jezik criticare, protestare, fare commenti, spettegolare, ciarlare

    B) otrésati se (-am se) | otrésti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sbarazzarsi, liberarsi; scuotere; scrollarsi:
    otresti se vsiljivca sbarazzarsi dello scocciatore
    pren. otresti se jarma scuotere il giogo
    otresti se jeze svelenirsi
    pren. otresti se pobitosti scrollarsi

    2. rifiutare, ricusare
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
    vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
    ovenčan z diademom diademato
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ovile m ovčjak, ovčja staja:
    ricondurre all'ovile pren. nazaj pripeljati izgubljeno ovčico; vrniti družini, domačemu krogu
    tornare all'ovile pren. vrniti se domov
  • ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
    oster ovinek una curva brusca
    na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
    cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
    pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
    pren. po ovinkih indirettamente
    pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
    pren. hoditi po ovinkih farla lunga