verbale
A) agg.
1. beseden, verbalen:
nota verbale polit. verbalna nota (v diplomaciji)
2. ekst. usten:
esame verbale šol. ustni izpit
3. zunanji; formalen:
legame verbale formalna zveza
4. jezik glagolski, verbalen
B) m zapisnik:
mettere a verbale dati na zapisnik
redigere, stendere un verbale sestaviti zapisnik
Zadetki iskanja
- vērbo m
1. beseda:
verbo a verbo dobesedno
non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati
2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji
3. jezik glagol:
verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol - vergogna f
1. sram:
avere, provare, sentire vergogna di qcs. sramovati se česa
2. sramežljivost
3. sramota:
coprirsi di vergogna osramotiti se
fare vergogna, tornare a vergogna biti v sramoto
4. ekst. sramota; sramotno dejanje:
vergogna! sramota! sram naj naj vas bo! fej te bodi!
5.
vergogne pl. spolovila - veríga (-e) f
1. catena:
železna veriga catena di ferro
člen verige anello di catena
povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
držati psa na verigi tenere il cane alla catena
pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
sidrna veriga catena dell'ancora
varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene
2. pren. catena, ceppo:
trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione
3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri
4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
miselna veriga catena di pensieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
gonilna veriga catena di trasmissione
geogr. gorska veriga catena montuosa
elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
lamelna veriga catena a lamelle
biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
avt. snežne verige catene da neve
lingv. govorna veriga catena parlata
kem. veriga atomov catena di atomi
anat. veriga ganglijev catena di gangli
veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
veriga kinodvoran circuito di cinematografi - verità f
1. resnica:
la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
siero della verità serum resnice
verità sacrosanta sveta resnica
dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit
2. resnica (v absolutnem smislu):
in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
verità di fede relig. verska resnica
verità rivelata razodetje
verità scientifiche znanstvene resnice
3. resničnost
4. odkritosrčnost
PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči - verjéti (-jámem) imperf., perf.
1. credere; capacitarsi:
sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
verjeti v vraže credere nelle superstizioni
verjeti na besedo credere sulla parola
2. credere (a, in), aver fiducia (in):
slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo
3. sospettare, supporre, immaginare:
nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna - verniciatore m
1. (f -trice) ličar; barvar
2. lakirna naprava
verniciatore a spruzzo brizgalna pištola - vero
A) agg.
1. resničen, pravi
2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti
3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)
4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato
5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik
B) m
1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično
2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi - veroúk (-a) m catechesi, dottrina:
obiskovati verouk andare a catechismo - versaccio m (pl. -ci)
1. slab stih
2. prostaški, zasmehljiv klic
3. ekst. spaka, zmrdovanje:
fare i versacci a qcn. komu se spakovati - versare1
A) v. tr. (pres. vērso)
1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje
2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino
3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga
4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe
6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek
B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)
1. razliti se; raztresti se
2. zlivati se (tudi pren.) - vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo - vēspro m
1. večer
2. relig. večernice; zdravamarija:
cantare a qcn. il vespro (e la compieta) pren. komu jih nabrenkati
3. hist.
vespri siciliani sicilijanske večernice - vést1 (-í) f
1. coscienza:
delati po vesti fare, agire secondo coscienza
očitek vesti scrupolo di coscienza
pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca
2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.
3. (v pred. rabi)
biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.
4. pren.
mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
jur. ugovor vesti obiezione di coscienza - vésti (vézem) imperf. ricamare, intrecciare:
ročno, strojno vesti ricamare a mano, meccanicamente - vešálo (-a) n pl. vešala (vislice) capestro, patibolo, forca:
obsoditi na vešala condannare alla forca
grad. ostrešje z vešali soffitto a capriate - veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta