oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro
Zadetki iskanja
- onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operante agg. delujoč, dejaven, učinkujoč; deloven:
farmaco operante delujoče zdravilo
diventare operante začeti delovati, izvajati se - opinione f
1. mnenje, sodba; domneva:
essere dell'opinione che meniti, soditi, da
è opinione che prevladuje mnenje, da
2. mnenje, glas; ugled:
avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
avere grande opinione di sé visoko se ceniti
godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
l'opinione corrente javno mnenje
l'opinione pubblica javno mnenje - opírati (-am) | opréti (oprèm)
A) imperf., perf.
1. appoggiare:
opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo
2. sostenere; puntellare
3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda
B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.
1. appoggiarsi a:
opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone
2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche - oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere, impagliare
2. coprire (di verde)
3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare
4. battere, sbattere (contro):
čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia
5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso
6. traballare
7. trafficare, affaccendarsi
8. picchiare, bastonare
9. pren. cianciare, blaterare:
opletati z besedami blaterare
opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
pren. opletati s kom maltrattare qcn.
B) oplétati se (-am se) imperf. refl.
1. affaccendarsi; accavallarsi:
pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa
2. sfacchinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse - opléti (oplévem)
A) tr. sarchiare, strappare le erbacce
B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti - opposizione f
1. nasprotnost:
idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo
2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje
3. astr. opozicija
4. nasprotovanje:
fare opposizione nasprotovati, kljubovati
5. polit. opozicija
6. jezik opozicija - oprávek (-vka) m
1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni
2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali
3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto
4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)
A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare
B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.
1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto
2. aderire, avere una tenuta:
obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada
3. darsi a, dedicarsi a:
oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza - oprostíti (-ím) | opróščati (-am)
A) perf., imperf.
1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse
2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena
3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo
4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi
B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scusarsi
2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio - ora2
A) avv.
1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi
2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje
B) cong.
1. pa (adverzativno)
2. tedaj, no, in - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - ôreh1 (-éha) m
1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere
2. obrt. (orehov les) noce - organizácija (-e) f
1. organizzazione; orchestrazione:
trg. organizacija blagovnega prometa movimentazione
2. (skupnost ljudi z določenim programom) organizzazione:
vstopiti, vpisati se v organizacijo aderire a un'organizzazione, iscriversi in un'organizzazione
politična, sindikalna organizacija organizzazione politica, sindacale
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
masovne organizacije organizzazioni di massa - órgija (-e) f
1. rel. orgia
2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
prirediti orgijo fare un'orgia
udeleževati se orgij darsi alle orgie
3. pren. orgia:
orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
krvava orgija orgia di sangue - orientírati (-am)
A) perf., imperf.
1. orientare, orizzontare
2. avviare, indirizzare
B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle
2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi
3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione