Franja

Zadetki iskanja

  • oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
    v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • operante agg. delujoč, dejaven, učinkujoč; deloven:
    farmaco operante delujoče zdravilo
    diventare operante začeti delovati, izvajati se
  • opinione f

    1. mnenje, sodba; domneva:
    essere dell'opinione che meniti, soditi, da
    è opinione che prevladuje mnenje, da

    2. mnenje, glas; ugled:
    avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
    avere grande opinione di sé visoko se ceniti
    godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
    l'opinione corrente javno mnenje
    l'opinione pubblica javno mnenje
  • opírati (-am) | opréti (oprèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare:
    opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

    2. sostenere; puntellare

    3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
    opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

    B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi a:
    opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

    2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
    opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
    opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche
  • oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere, impagliare

    2. coprire (di verde)

    3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

    4. battere, sbattere (contro):
    čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

    5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
    obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

    6. traballare

    7. trafficare, affaccendarsi

    8. picchiare, bastonare

    9. pren. cianciare, blaterare:
    opletati z besedami blaterare
    opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
    pren. opletati s kom maltrattare qcn.

    B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

    1. affaccendarsi; accavallarsi:
    pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

    2. sfacchinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
    pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
    pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse
  • opléti (oplévem)

    A) tr. sarchiare, strappare le erbacce

    B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
    kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
    pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
    če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti
  • opposizione f

    1. nasprotnost:
    idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo

    2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje

    3. astr. opozicija

    4. nasprotovanje:
    fare opposizione nasprotovati, kljubovati

    5. polit. opozicija

    6. jezik opozicija
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)

    A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare

    B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.

    1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
    oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
    oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
    oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto

    2. aderire, avere una tenuta:
    obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
    kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada

    3. darsi a, dedicarsi a:
    oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
    pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
    pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
  • oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esonerare, esentare:
    oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

    2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
    oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
    oprostiti del kazni condonare parte della pena

    3. scusare; perdonare:
    oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
    oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

    4. star. liberare:
    oprostiti talce liberare gli ostaggi

    B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scusarsi

    2. star. liberarsi, sciogliersi:
    oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • organizácija (-e) f

    1. organizzazione; orchestrazione:
    trg. organizacija blagovnega prometa movimentazione

    2. (skupnost ljudi z določenim programom) organizzazione:
    vstopiti, vpisati se v organizacijo aderire a un'organizzazione, iscriversi in un'organizzazione
    politična, sindikalna organizacija organizzazione politica, sindacale
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    masovne organizacije organizzazioni di massa
  • órgija (-e) f

    1. rel. orgia

    2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
    prirediti orgijo fare un'orgia
    udeleževati se orgij darsi alle orgie

    3. pren. orgia:
    orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
    krvava orgija orgia di sangue
  • orientírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. orientare, orizzontare

    2. avviare, indirizzare

    B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. orientarsi, orizzontarsi:
    orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
    orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

    2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

    3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
    orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione