Franja

Zadetki iskanja

  • valle f

    1. geogr. dolina:
    valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
    a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
    a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
    per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod

    2.
    giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)

    3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
    valle di lacrime solzna dolina

    4. geogr. močvirje, barje:
    le valli di Comacchio barje Comacchio
  • valutare v. tr. (pres. valuto)

    1. oceniti, ocenjevati; določiti, določati ceno:
    valutare i danni oceniti škodo

    2. pren. ceniti

    3. oceniti, ocenjevati; izračunati, kalkulirati

    4. približno oceniti, ocenjevati:
    valutare a occhio e croce pren. grobo oceniti

    5. pren. pretehtati

    6. šol. oceniti, ocenjevati
  • valvola f

    1. tehn. ventil, zaklopka; zasun:
    valvola di aspirazione, di scarico sesalni, izpušni ventil
    valvola a disco, a fungo, a saracinesca, a stelo pladnjasti, gobasti, loputni, stoječi ventil
    valvola di sicurezza varnostni ventil

    2. ekst. pren. ventil

    3. elektr. elektronka; cev:
    apparecchio a cinque valvole aparat s petimi elektronkami
    valvola elettronica, termoionica elektronska, katodna cev

    4. elektr. varovalka:
    è saltata una valvola pregorela je varovalka

    5. anat. zaklopka:
    valvola cardiaca, mitrale srčna, mitralna zaklopka
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • vanvera f avv.
    a vanvera tjavdan, nepremišljeno
  • vapore

    A) m

    1. kem., fiz. hlap, para:
    vapore acqueo vodna para
    vapori di iodio, di mercurio jodovi, živosrebrni hlapi

    2. vodna para:
    a tutto vapore pren. na vso moč, z vso paro
    bagno a vapore parna kopel
    caldaia a vapore parni kotel
    locomotiva a vapore parna lokomotiva

    3. navt. parnik

    4.
    vapori pl. meglica; hlapi:
    i vapori del vino vinski hlapi

    B) agg. invar. fiz.
    cavallo vapore konjska moč
  • variírati (-am) imperf., perf.

    1. intr. variare, mutare, cambiare:
    število učencev variira med dvajset in trideset il numero degli alunni varia da venti a trenta

    2. tr. variare:
    variirati glasbeni motiv variare un motivo musicale
  • varjênje (-a) n saldatura:
    hladno varjenje saldatura a freddo
    plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
    talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
    točkovno varjenje saldatura a punti
    varjenje s pritiskom saldatura a pressione
    pištola za varjenje pistola per saldatura
    obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
    uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza
  • várnost (-i) f sicurezza:
    zagotoviti komu varnost garantire a qcn. la sicurezza
    osebna, pravna varnost sicurezza personale, giuridica
    potresna, požarna varnost stavbe la sicurezza antisismica, antincendio di un edificio
    premoženjska varnost sicurezza patrimoniale
    javna varnost pubblica sicurezza
  • varoválka (-e) f

    1. elektr. fusibile, valvola:
    kapa varovalke coperchio a vite
    držalo varovalke portafusibili
    glavna varovalka fusibile principale
    avtomatska varovalka valvola automatica

    2. voj. sicura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. plinska varovalka valvola di sicurezza antigas
  • várstvo (-a) n

    1. custodia; cura:
    zaupati komu varstvo otroka affidare a qcn. la cura del bambino
    žarg. šol. celodnevno, šolsko varstvo doposcuola

    2. protezione, difesa; assicurazione:
    dajati, nuditi komu varstvo dare protezione a qcn.
    socialno, zdravstveno varstvo assicurazione sociale, sanitaria

    3. difesa, tutela, salvaguardia:
    ukrepi za varstvo okolja misure per la tutela, per la salvaguardia dell'ambiente
    spomeniško varstvo tutela dei beni culturali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati komu denar v varstvo dare denaro in custodia a qcn.
    odpeljati obsojenca pod močnim varstvom condurre il condannato sotto forte scorta
    jur. pravno varstvo tutela giuridica
    jur. zahteva za varstvo zakonitosti ricorso per cassazione
    varstvo okolja ambientalismo; difesa, tutela dell'ambiente
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • vaso m

    1. vaza; vrč:
    vasi etruschi, greci etruščanske, grške vaze
    vaso di porcellana, di rame porcelanska, bakrena vaza
    a vaso vrčast
    vaso di coccio pren. slabič, strahopetnež, nebogljenec
    vaso da fiori cvetlična vaza
    vaso da notte nočna posoda
    vaso di Pandora pren. Pandorina škatlica
    portar vasi a Samo pren. vodo nositi v morje

    2. kozarec; posoda:
    vaso per marmellata, per sottaceti kozarec za marmelado, za v kisu vloženo zelenjavo
    vaso di Dewar fiz. Dewarjeva posoda

    3. straniščna školjka

    4. anat. žila:
    vasi sanguigni žile
    vasi linfatici limfni vodi

    5. bot. žila:
    vaso aperto traheja
    vaso chiuso traheida

    6. relig.
    vaso d'elezione izbrana duša

    7. navt. ogredje (za ladjo v gradnji)

    8. fiz. posoda:
    vasi comunicanti vezne posode
  • vbòd (vbôda) m

    1. puntura; (pik) morso:
    vbod z nožem pugnalata

    2. obrt. punto:
    križni vbod punto a croce
    stebelni vbod punto erba
    robni vbod punto smerlo
    rakov vbod punto gambero, all'indietro
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • večkráten (-tna -o) adj. ripetuto, reiterato; plurimo:
    večkratni milijarder plurimiliardario
    šport. večkratni svetovni prvak più volte campione del mondo
    med., adm. večkratni invalid portatore di più handicap
    trg. steklenica za večkratno uporabo bottiglia con vuoto a rendere
    jur. večkratni povratnik recidivo
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)