Franja

Zadetki iskanja

  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • nōia f

    1. dolgčas:
    ammazzare la noia ubijati dolgčas
    avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
    venire a noia naveličati se (koga, česa)

    2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
    avere noie con la legge imeti težave z zakonom
    la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja

    3. sitnež, nadležnež
  • nome m

    1. ime:
    il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
    nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
    nome commerciale trgov. blagovna znamka
    nome depositato trgov. zaščitni znak
    nome di luogo krajevno ime, toponim
    a nome di qcn. v imenu nekoga
    a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
    in nome di qcn. v imenu nekoga
    in nome di Dio Bog pomagaj!
    sotto nome di pod imenom
    atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
    chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

    2. osebno ime; priimek:
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim
    nome di battaglia ilegalno ime
    nome di battesimo krstno ime
    nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
    nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
    opera senza nome anonimno delo
    avere di nome, per nome imenovati se
    è un bel nome to je znana oseba
    fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

    3. pren. sloves, ugled; glas:
    avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
    avere un nome in qcs. sloveti po čem

    4.
    nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

    5. jezik samostalnik
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • nonnulla m malenkost, bagatela, nepomembnost, ništrc:
    prendersela per un nonnulla jeziti se za prazen nič
  • nòr (nôra -o) adj.

    1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
    biti popolnoma nor essere matto da legare
    imeti noro idejo avere un'idea folle
    nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

    2. pren. (v povedni rabi)
    nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

    3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
    nora jeza rabbia pazza
    noro veselje voglia, gioia matta
    žarg. nori ples slego
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nora leta adolescenza
    soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
    noro (nestalno)
    vreme tempo instabile
    nora je na moške è una ninfomane
    pren. nor je na konje va matto per i cavalli
    veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
    bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • normálen (-lna -o) adj.

    1. (naraven, pravilen) normale, regolare:
    med. normalen utrip srca battito normale
    normalne vremenske razmere condizioni normali del tempo

    2. abituale, consueto, ordinario, solito, usuale

    3. (miren, urejen) tranquillo, regolare:
    življenje se vrača v normalni tir la vita torna alla normalità

    4. (duševno uravnovešen) (mentalmente) sano, equilibrato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    normalna gradacija gradazione normale
    šol. normalna šola scuola normale
    normalni film pellicola a passo normale
    kem. normalni heptan eptano normale
    fiz. normalni kubični meter normalmetrocubo (Nm3)
    fiz. normalni zračni tlak pressione atmosferica normale
    mat. normalne premice rette normali (ortogonali, perpendicolari)
  • nôro adv. pazzamente, follemente, insanamente; dissennatamente:
    noro zaljubljen innamorato pazzo
    noro se veseliti pazzeggiare
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nostalgia f

    1. nostalgija

    2. domotožje; hrepenenje:
    avere la nostalgia, sentire nostalgia di qcs. tožiti se po čem
  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota
  • nōzze f pl.

    1. poroka:
    dono, regalo di nozze poročno darilo
    nozze d'argento, d'oro, di diamante srebrna, zlata, diamantna poroka
    viaggio di nozze poročno potovanje, medeni tedni
    andare a nozze poročiti se; pren. pripraviti se na kaj zelo zaželenega

    2. poroka, svatba:
    abito da nozze poročna obleka
    torta di nozze poročna torta
    fare le nozze coi funghi, coi fichi secchi šalj. varčevati na nepravem mestu

    3. zakon

    4. relig.
    nozze con Gesù redovna zaobljuba

    5. biol. oprašitev (rastlin):
    nozze palesi, segrete opazna, skrivna oprašitev
  • núja (-e) f

    1. (sila, potreba) urgenza, necessità, bisogno:
    brez nuje ne hodi ven se non c'è bisogno, non uscire

    2. (nujnost) premura
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • nuōra f snaha:
    essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
    suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
    PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli
  • nuotare

    A) v. intr. (pres. nuōto)

    1. plavati:
    nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
    nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
    nuotare nell'aria pren. leteti

    2. ekst. plavati:
    nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
    nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
    nuotare nel sangue biti krvoločen
    nuotare nel sudore biti do kože prepoten

    B) v. tr. plavati:
    nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov
  • nuōvo

    A) agg.

    1. nov:
    addobbato a nuovo nanovo okrašen
    casa nuova nova hiša
    cose nuove novosti, novotarije
    di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
    generazione nuova današnja mladina
    nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
    nuovo di zecca povsem nov
    sposi nuovi novoporočenca
    tempi nuovi novi časi
    essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

    2. nov, skorajšnji:
    anno nuovo novo leto

    3.
    faccia nuova nov obraz
    non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

    4. nov, prenovljen:
    rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

    5. nov, drug

    6.
    nuovo del mestiere novinec, začetnik
    essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
    PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

    B) m (le sing.)

    1. novo, novost

    2. trgov. novo; novost, novi izdelek