tísoč (-a)
A)  m
1.  mille:
 od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento
2.  pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
 steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini
B)  tísoč numer. inv.
1.  mille (pl. mila):
 šteti do tisoč contare fino a mille
 tisoč ton mille tonnellate
 knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie
2.  (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
 bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
 imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
 pren. gornjih deset tisoč l'alta società
 Zadetki iskanja
-  tísti (-a -o)
 A) adj.
 1. quello:
 tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
 2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
 v tistih časih a quei tempi
 3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
 kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
 pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
 4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
 zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
 B) tísti (-a -o) pron.
 1. quello (-a):
 tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
 2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
 misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
 3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
 ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
 evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
 pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
 gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
 hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
 PREGOVORI:
 tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
-  titolo m
 1. naslov:
 titoli di testa film filmska glava; špica
 2. pravo pravni naslov; pravica:
 a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
 titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
 titolo di reato naslov kaznivega dejanja
 3. naslov, naziv, titula:
 titoli accademici akademski nazivi
 titolo di campione šampionski naslov
 titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
 concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)
 4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
 dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem
 5. ekst. pren. pravica
 a titolo di kot, za:
 a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
 con giusto titolo upravičeno
 aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost
 6. ekst. vrednostni papir:
 titoli di Stato državne obveznice
 7. publ. naslov
 8. kem., tekstil titer:
 titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)
 9. (slovarsko) geslo, lema
 10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij
-  Tizio, tizio m (pl. -zi) onè:
 un Tizio, tizio nekdo:
 raccontare qcs. a Tizio, Caio e Sempronio kaj povedati Janezu, Franceljnu in Pepetu
-  tkanína (-e) f tessuto, stoffa:
 bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna tkanina tessuto di cotone, di lino, di seta, di lana, di velluto
 debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina stoffa grossa, fine, ruvida, leggera, soffice, resistente
 gosta, redka, tanka tkanina stoffa folta, rada, fine
 barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanine coloratura, lavatura a secco, impregnazione, inamidatura del tessuto
 sintetične tkanine tessuti sintetici
 potiskana tkanina tessuto stampato
 tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi raso, diagonale, tela
-  tkáti (tkèm)
 A) imperf.
 1. tekst. tessere:
 tkati s statvami tessere al telaio
 ročno, strojno tkati tessere a mano, meccanicamente
 2. tessere (la ragnatela)
 3. pren. tessere, ordire, tramare, intrecciare; fare:
 tkati načrte fare progetti
 B) tkáti se (tkèm se) imperf. refl. tessersi, intessersi, crearsi
-  tlà (tál) n pl.
 1. suolo, terreno, terra:
 tla se majejo la terra trema
 krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
 ležati na tleh giacere per terra
 mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
 stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
 2. pavimento:
 čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
 betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
 3. terra:
 veje segajo do tal i rami arrivano a terra
 dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
 4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
 apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
 rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
 kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
 5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
 morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
 gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
 tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
 tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
 tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
 izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
 pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
 biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
 biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
 spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
 izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
 misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
 letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
 postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
 bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
 čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
-  tlák1 (-a) m pressione:
 zračni tlak pressione atmosferica
 tlak narašča, pada la pressione sale, cala
 lonec na tlak pentola a pressione
 plin pod tlakom gas sotto pressione
 meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka zona di alta pressione
 fiz. hidrostatični (parcialni)
 tlak pressione idrostatica
 fiziol. krvni tlak pressione sanguigna
 bot. koreninski tlak pressione radicale
 strojn. kritični tlak pressione critica
 osmotski tlak pressione osmotica
-  tlák2 (-a) m
 1. pavimento; pavimentazione, lastrico:
 betonski, kamnit, opečnat tlak pavimento di calcestruzzo, di pietra; ammattonato
 cestni tlak selciato
 tlak iz kock pavé
 venecijanski tlak pavimento alla veneziana, a seminato
 2. star. (pločnik) marciapiede
-  tlílen (-lna -o) adj. celato, dissimulato; che cova, che si annida:
 elektr. tlilno razelektrenje scarica a bagliore, scarica luminescente
-  toccafērro, tōcca fērro m
 1. igre mance:
 giocare a toccaferro, tocca ferro igrati se mance
 2. potrkanje (po železu, lesu kot zagovor proti uroku)
-  tóčka (-e) f
 1. punto (tudi mat. ):
 izhodiščna točka punto di partenza
 razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
 2. mat. punto;
 izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
 diametralna točka punto diametralmente opposto
 realna točka punto reale
 stična točka punto d'incontro
 3. ekst. punto:
 razgledna točka belvedere; vista panoramica
 izletniška točka meta di gite
 4. pren.
 mrtva točka punto morto
 gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
 5.
 boleča točka punto dolente; punctum dolens
 razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
 6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
 dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
 7. (točka sporeda, prireditve) numero:
 plesna, solistična točka numero di danza, solistico
 8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
 šport. zmagati po točkah vincere ai punti
 na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
 šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pokazati na belo točko fischiare un rigore
 voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
 pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
 to je njegova šibka točka è il suo punto debole
 pren. Arhimedova točka punto di partenza
 med. bolečinska točka punto dolorifico
 šport. kazenska točka penalità
 elektr. nevtralna točka punto neutro
 fiz., voj. ničelna točka punto zero
 triangulacijska točka punto di triangolazione
 bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
 tekst. vezna točka punto di imbastitura
 geogr. višinska točka quota
-  točkóven (-vna -o) adj. di punti; in punti, per punti:
 šport. točkovni dosežek (tekmovalca) punteggio
 šport. točkovni sodnik giudice di gara, segnapunti
 teh. točkovno varjenje saldatura a punti
-  tóčno adv.
 1. precisamente, esattamente, puntualmente, in punto:
 priti točno venire puntualmente
 priti točno ob 9h venire alle nove in punto
 povedal je točno to, kar je mislil disse esattamente ciò che pensava
 2. pog. (prav, ravno) proprio:
 točno on je to storil è stato proprio lui a farlo
-  tōgliere*
 A) v. tr. (pres. tōlgo)
 1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
 togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
 togliere un divieto odpraviti prepoved
 togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
 togliersi la fame nasititi se, odteščati se
 togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
 togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
 togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
 togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
 togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
 togliere qcn. dal mondo umoriti koga
 togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
 togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
 togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
 togliere via odstraniti, zbrisati
 togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho
 2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
 togliere l'onore onečastiti
 togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
 togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
 togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
 togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
 togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
 togliersi la vita vzeti si življenje
 3. odšteti; odvzeti del
 4. rešiti, reševati:
 togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije
 5. pog. kupiti, kupovati
 B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
 togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
 togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja
-  tólči (tólčem)
 A) imperf.
 1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
 tolči po vratih battere alla porta, bussare
 tolči po mizi battere sul tavolo
 tolči s kljunom beccare
 tolči s krampom picconare
 tolči z gorjačo randellare
 tolči z macolo mazzolare
 tolči z nogo pestare il piede, i piedi
 2.
 tolči gramoz dimezzare la ghiaia
 tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
 tolči maslo fare il burro
 tolči smetano montare la panna
 3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
 v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
 toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
 4.
 tolči z repom dimenare la coda
 tolči s krili sbattere le ali
 5. pren. battere (del cuore):
 srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
 6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
 tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
 letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
 7. tolči po attaccare, criticare:
 kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
 8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
 kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
 9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
 nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
 10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
 nekako že tolčemo si campa
 tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
 tolči lakoto fare la fame
 vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
 tolči rekord battere un record
 pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
 B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
 1. battersi:
 pren. tolči se po glavi pentirsi
 tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
 2. battersi, lottare
 3. contrastare, essere in contrasto:
 njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
 barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
 4. pren. campare, vivacchiare
-  tómbola (-e) f igre tombola (tudi ekst.); tombolata:
 igrati se tombolo giocare a tombola
 zadeti tombolo fare tombola
 pren. življenje je tombola la vita è come una tombola
-  tombolo2 m
 1. okroglo naslonjalo (kanapeja)
 2. obrt blazinica za klekljanje:
 merletto a tombolo klekljana čipka
 3. pog. šalj. debelušček, debeluška
-  tóna (-e) f tonnellata:
 tovor tehta štiri tone il carico è di quattro tonnellate
 pren. imeti na tone zalog avere scorte a tonnellate; tonnellate di scorte
 metrska tona tonellata metrica
 registrska tona tonnellata di registro
 bruto registrska, netoregistrska tona tonnellata di stazza lorda, di stazza netta
-  tondo
 A) agg.
 1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
 cupola tonda okrogla kupola
 numero tondo zaokroženo število
 voce tonda pren. poln, zvočen glas
 a tondo, in tondo v krogu
 essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
 fare il conto tondo zaokrožiti račun
 sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir
 2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
 essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit
 3.
 carattere tondo tisk antikva
 parentesi tonda okrogli oklepaj
 B) m
 1. krog; krogla:
 mezzo tondo polkrog
 2. umet. tondo
 scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika
 3. tisk antikva
 4. okrogel predmet
 5. okrogel krožniček, podstavek
 6. poleno
 C) avv. odkrito, jasno:
 parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno