zatískati (-am) | zatísniti (-em) imperf., perf. chiudere, tappare:
zatiskati usta, nos tappare la bocca, il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zatisniti oko, oči chiuder occhio, gli occhi
ne moči zatisniti oči non poter chiudere gli occhi
pri prekršku je prometnik prizanesljivo zatisnil oko nella contravvenzione il vigile, indulgente, aveva chiuso un occhio
za vedno zatisniti oči chiudere gli occhi per sempre, morire
zatisniti, zatiskati oči pred resnico chiudere gli occhi davanti alla verità, non voler sapere la verità
zatisniti (si) pasove tirare la cinghia
Zadetki iskanja
- zatočíšče (-a) n rifugio, riparo; knjiž. albergo; polit. asilo:
zatočišče si je poiskal pri znancih cercò rifugio presso conoscenti
prositi za politično zatočišče chiedere asilo politico - zatŕgati (-am) perf.
1. stracciare, strappare
2. impers. sentire, provare fitte:
pri srcu ga je zatrgalo sentì una fitta al cuore - zavozláti (-ám) | zavozlávati (-am)
A) perf., imperf.
1. annodare, rannodare:
zavozlati vrv annodare la fune
2. pren. imbrogliare, complicare; intrecciare:
zavozlati zgodbo intrecciare il racconto
B) zavozláti se (-ám se) | zavozlávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. annodarsi; ingarbugliarsi, arruffarsi, imbrogliarsi
2. cacciarsi, ingolfarsi (nei pasticci, nei guai)
3. knjiž. pren. avere una relazione:
zavozlala se je s poročenim moškim ha una relazione con un uomo sposato
4. confondersi; impappinarsi:
pri razlaganju se je popolnoma zavozlal mentre spiegava si confuse completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. črevo se mu je zavozlalo il malato accusa una torsione intestinale - zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se
1. impers. sembrare, parere, apparire:
zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria
2. essere disposto; andare:
ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo
3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
zamalo se zdeti komu aversene a male
iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo! - zdŕk (-a) m
1. (zdrs) slittamento, scivolata, scivolone:
zdrk svedra pri vrtanju slittamento del trapano nella trapanatura
zdrk na ledu scivolone sul ghiaccio
2. med. prolasso (rettale, uterino); scivolamento:
zdrk črevesa procidenza
zdrk medvretenčne ploščice ernia del disco intervertebrale - zdŕžen (-žna -o) adj.
1. astinente, sobrio, parco:
zdržen pri pitju sobrio nel bere
2. tollerabile, sopportabile
3. redko ininterrotto - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zídati (-am) imperf.
1. costruire, edificare, fabbricare:
zidati temelje gettare le fondamenta
zidati hišo costruire la casa
2. pren. costruire:
zidati filozofski sistem costruire un sistema filosofico
3. pren. edificare, fondare:
zidati družbo na demokratičnih temeljih edificare la società su basi democratiche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. začeti zidati hišo pri strehi cominciare la casa dal tetto
pren. zidati si gradove v oblake costruire castelli in aria
pren. zidati na skalo costruire sulla roccia - zlásti adv.
1. specialmente, specie; massime; segnatamente:
prstne odtise rabijo zlasti v kriminologiji le impronte digitali sono rilevate specie dai criminologi
2. particolarmente, in particolare; oltremodo:
pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče nel trattamento del latte è urgente in particolare il problema del confezionamento - zločín (-a) m delitto, misfatto, crimine:
zagrešiti zločin commettere, perpetrare un delitto
omadeževati se z zločinom macchiarsi di un delitto
sodelovati pri zločinu essere complice di un crimine
kaznovati zločin punire il delitto
vojni zločin crimine di guerra
zločin iz nemarnosti delitto colposo
jur. zločin razžalitve veličanstva delitto di lesa maestà, crimenlese - zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati
1. sgualcire (carta, abito)
2. schiacciare, pigiare:
zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva
3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba
4. pejor. pasticciare, abborracciare:
zmečkati nalogo pasticciare il compito
zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa - zmotíti (-im)
A) perf.
1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora
2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna
3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare
4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare
5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava
B) zmotíti se (-im se) perf. refl.
1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna
2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa - zmŕzniti (-em) | zmrzováti (-újem) perf., imperf.
1. gelare, gelarsi, assiderarsi; tr. congelare:
voda zmrzne pri 0 °C l'acqua gela a 0° C
zmrzniti (zamrzniti)
živila congelare i viveri
2. morire (di freddo), gelarsi (parti del corpo)
3. pren. gelarsi:
ko sem čakal zunaj, sem čisto zmrznil aspettando di fuori mi sono gelato
4. žarg. chiudere (l'attività), fallire:
podjetje je zmrznilo la ditta è fallita
že v prvem letniku šole je zmrznil ha abbandonato gli studi dopo neanche il primo anno
5. pren. estinguersi, dileguarsi, svanire:
njegovo zanimanje za dekle je zmrznilo il suo interesse per la ragazza svanì
6. (zmrzovati) aver freddo:
obleci plašč, da ne boš zmrzoval metti il cappotto così non avrai freddo - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zráven
A) adv.
1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio
2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente
3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca
B) zráven prep. (z rodilnikom)
1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro
2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti - zredíti (-ím) | zréjati (-am)
A) perf., imperf.
1. ingrassare:
pri tako dobri službi hitro zrediš trebušček con un lavoro così fai presto a mettere su pancia
2. allevare
B) zredíti se (-ím se) perf. refl. ingrassare, ingrassarsi; arrotondarsi - zunánjost (-i) f
1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia
2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta