Franja

Zadetki iskanja

  • causa f

    1. vzrok, razlog:
    la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
    esser causa di povzročiti, povzročati
    causa di forza maggiore pravo višja sila
    a causa di, per causa di zaradi:
    per causa tua zavoljo, zaradi tebe

    2. pravo zadeva:
    far causa a qcn. koga tožiti
    dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
    esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
    parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
    avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

    3. stvar:
    servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
    far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

    4. jezik
    complemento di causa prislovno določilo vzroka
  • cauto agg. previden, oprezen:
    andar cauto pren. biti previden
  • cavalletta1 f

    1. zool. kobilica (Locusta)

    2. pren. požeruh, lakomnež:
    essere come le cavallette, peggio delle cavallette biti nadležen, vsiljiv (kot podrepna muha)
  • cavallo m (f -la)

    1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
    cavallo baio rjavec
    cavallo bianco belec
    cavallo sauro rjavec
    cavallo morello vranec
    cavallo da sella jezdni konj
    cavallo da tiro vprežni konj
    cavallo da corsa dirkalni konj
    a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
    medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
    febbre da cavallo pren. huda vročica
    spropositi da cavallo pren. hude napake
    essere a cavallo pren. biti na konju
    cavallo di battaglia paradni konj
    andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

    2. tehn.
    cavallo, cavallo vapore konjska moč

    3.
    cavallo di Frisia voj. španski jezdec

    4. šport konj:
    cavallo con maniglie konj z ročaji

    5. šah skakač

    6. korak (pri hlačah)
    PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
    campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast
  • cavezza f

    1. povodec, uzda:
    farsi pagare sulla cavezza pren. biti takoj izplačan
    avere la cavezza alla gola pren. biti prisiljen, pod prisilo
    prendere qcn. per la cavezza pren. koga prisiliti

    2. pren. brzda:
    rompere la cavezza pren. razbrzdati se, sprostiti se
    togliere a qcn. la cavezza pren. komu sneti brzdo, koga osvoboditi
  • cavia

    A) f

    1. zool. morski prašiček (Cavia)

    2. pren.
    cavia umana preskusni kunec
    fare da cavia biti poskusni kunec

    B) agg. invar. poskusen, preizkusen
  • cavolo

    A) m

    1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
    cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
    cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
    cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
    cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
    andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
    entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
    salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
    cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

    2. pren. pog. bedak:
    testa di cavolo bedak, osel, neroda

    3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
    non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
    un cavolo! nič! sploh nič!
    del cavolo zanič:
    un film del cavolo zanič film
    ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

    4. pren. vulg.
    fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

    B) inter. hudirja! presneto!
  • cece m

    1. bot. čičerika, cizara (Cicer arietinum):
    ceci lessati kulin. kuhana čičerika
    avere il cece nell'orecchio pren. biti gluh
    non saper tenere un cece in bocca pren. ne znati držati jezika, zadržati skrivnosti

    2. pren. navihanec; gizdalin, babjak

    3. pren. bradavica
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • cénter (-tra) m

    1. centro:
    stanovati v centru abitare in centro
    pren. biti v centru pozornosti essere al centro dell'attenzione generale

    2. ekst. centro:
    gospodarski, industrijski center (države) centro economico, industriale (di un paese)
    kulturni, športni center centro culturale, sportivo
    begunski, zbirni center centro profughi, centro di raccolta

    3. polit. centro:
    vlada levega centra governo di centro-sinistra
    centri oblasti centri di potere

    4. šport. centro, pivot

    5. anat.
    možganski centri centri cerebrali
  • centēsimo

    A) agg. stoti

    B) m

    1. stotinka

    2. stotin, centezim, centim

    3. ekst. majhen denar, groš:
    pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
    spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

    4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
    non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
    non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • ceppo m

    1. panj, štor

    2. pren. rod:
    nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu

    3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
    fare il ceppo praznovati Božič

    4. strojn. zavorna čeljust

    5. pušica

    6.
    ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
    spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se
  • cera1 f

    1. vosek:
    cera naturale naravni vosek
    cera sintetica sintetični vosek
    cera d'api čebelni vosek
    cera di Spagna pečatni vosek
    cera da pavimenti loščilo za pod
    parere di cera biti zelo bled

    2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
    dare la cera pološčiti pod

    3. ekst. sveča:
    fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
    museo delle cere muzej voščenih lutk
  • cera2 f videz:
    avere buona, cattiva cera biti videti zdrav, bolan
    fare buona cera lepo, prisrčno sprejeti
  • cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
    cerkveni stolp campanile
    cerkveni dostojanstveniki prelati
    cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
    cerkveno pravo diritto canonico
    cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
    cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
    lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
    rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
    rel. cerkveni zbor concilio
    cerkvena pušica borsello
    cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
    cerkveni dostojanstvenik mitrato
    cerkveni pevec cantore
    cerkveni snažilec scaccino
    cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
    pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada