Franja

Zadetki iskanja

  • pritŕgati (-am) | pritrgováti (-újem)

    A) perf., imperf. decurtare; defraudare:
    pritrgati komu plačo decurtare a uno la paga, defraudare uno nella paga

    B) pritŕgati si (-am si) | pritrgováti si (-újem si) perf., imperf. refl. privarsi di qcs.:
    pritrgovati si od ust privarsi del necessario, togliersi il pane di bocca
  • privzdígniti (-em) | privzdigováti (-újem) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare:
    privzdigniti klobuk v pozdrav alzare il cappello in segno di saluto
    očitek ga je kar privzdignil il rimprovero lo infastidì
    misel ga je privzdigovala il pensiero lo entusiasmava
    od presenečenja ga je kar privzdignilo rimase sbalordito dalla sorpresa

    2. ekst. elevare, esaltare
  • prizadét (-a -o) adj.

    1. colpito, affetto; addolorato; impressionato

    2. (ki ima kako prirojeno napako) med. minorato; (h)andicappato:
    duševno, telesno prizadet minorato, andicappato psichico, fisico

    3. ekst. interessato;
    prizadet od potresa terremotato
    prizadet od stresa stressato
  • pròč adv.

    1. via; in disparte da; distante:
    proč odtod via di qui
    stopiti proč mettersi in disparte
    mesto je dve uri proč la città dista due ore

    2.
    spraviti proč levare (via)
    vreči proč buttare, gettare via
    odstraniti proč levar via
    odnesti, odnašati proč portar via

    3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
    proč z izdajalci! abbasso i traditori!

    4. biti proč passare, finire:
    ura je tri proč sono le tre passate
    proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

    5.
    biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
    noga je proč la gamba è perduta
    posoda je proč il vasellame è andato distrutto
    z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
    biti dolgo proč esser via, assente a lungo
    držati se proč od tenersi lontano da
    roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
    biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
    proč vržen denar denaro buttato via
  • profít (-a) m

    1. ekon. profitto:
    profit raste, se veča i profitti crescono
    ustvariti profit creare profitto
    ekstra profit profitto extra
    obračun profita in izgub conto profitti e perdite

    2. pog. (korist, dobiček) guadagno, provento, ricavo, ricavato:
    od tega ne boš imel nobenega profita non ci guadagnerai niente
  • prospētto m

    1. mat. naris

    2. pogled (od spredaj):
    guardare di prospetto pogledati od spredaj

    3. čelo, pročelje, fasada

    4. pregled, tabela:
    prospetto delle coniugazioni jezik paradigma, obrazec spregatev
  • pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
    mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
    klas, snop pšenice spiga, covone di grano
    snetljiva pšenica grano rugginoso
    jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
    pšenica italijanske sorte grano duro
    bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
    pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
    (v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
    agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano
  • pugno m

    1. pest:
    avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
    firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
    mostrare il pugno groziti
    stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    pugno di ferro boksar (orožje)

    2. udarec s pestjo:
    fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

    3. ekst. prgišče, peščica:
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
  • púščica (-e) f

    1. freccia, dardo; knjiž. saetta, strale, quadrello:
    metati, prožiti puščice lanciare, scoccare frecce

    2. ekst. (znamenje) freccia:
    smerna puščica freccia di direzione

    3. lit. epigramma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    puščice letijo na vodstvo gli appunti vanno alla direzione
    pren. zadet od Amorjeve puščice ferito da Cupido
    pren. jezne puščice sguardi ostili
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quaggiù avv.

    1. tu doli, sem dol

    2. ekst. tu, na jugu

    3. pren. tu, na zemlji

    4.
    da, di quaggiù od tod
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • quassù avv.

    1. tu gori, sem gor; ekst. tu gori (v hribih, na severu)

    2.
    da, di quassù od tod
  • qui avv.

    1. tu, tukaj; sem, semkaj:
    abito qui a due passi stanujem tu blizu
    fin qui do sem; doslej

    2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

    3. tu, zdaj, pri tem:
    qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
    qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

    4.
    da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
    di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
    abita di qui stanuje tu, tod
    è di qui iz teh krajev je, domačin je
    per di qui tod
    di qui in avanti odslej, poslej
    di qui a domani do jutri
    di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
    di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni
  • rabbia f

    1. med. steklina, rabies

    2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
    consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
    far rabbia jeziti, spravljati v bes

    3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
    la rabbia del vento besnenje vetra

    4. pohlep:
    la rabbia del denaro pohlep po denarju
    PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
  • ragazzo m

    1. deček, mladenič, najstnik; sin:
    ragazzo di vita evfemistično mlad pokvarjenec

    2. fant:
    ragazzo d'oro, perla di ragazzo pren. fant od fare, vrl fant

    3. vajenec

    4. fant, zaročenec:
    avere il ragazzo imeti fanta
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi