Franja

Zadetki iskanja

  • fedele

    A) agg.

    1. zvest:
    compagno fedele zvest tovariš
    restare fedele alle tradizioni ostati zvest izročilu

    2. zvest, verodostojen:
    dare una fedele versione degli avvenimenti podati zvesto sliko dogodkov

    B) m, f

    1. relig. vernik; častilec:
    fedele di san Francesco častilec svetega Frančiška

    2. pristaš:
    i fedeli della monarchia pristaši monarhije
  • fērro m

    1. kem. železo (Fe):
    ferro dolce mehko železo
    ferro battuto kovano železo
    ferro crudo grodelj
    digerire il ferro pren. imeti dober želodec
    sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
    toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
    di ferro pren. železen, močen, trden, trd
    testa di ferro pren. trmoglavec, trma
    cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
    alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
    raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

    2. železen ali kovinski predmet:
    accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
    i ferri del mestiere (delovno) orodje
    essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
    battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
    ferro da stiro, da stirare likalnik
    ferro di cavallo podkev
    a ferro di cavallo v polkrogu
    tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
    ferro da calza pletilka

    3. knjižno meč:
    incrociare i ferri prekrižati meče
    essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
    mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

    4. (zlasti v pl.) okovi:
    condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

    5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
    bistecca ai ferri zrezek na žaru
    PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče
  • fērvere* v. intr. (pres. fērvo)

    1. knjižno žareti, kipeti, vreti

    2. pren. biti v polnem razmahu, zamahu:
    fervono i preparativi priprave so v polnem razmahu
  • festeggiamento m praznovanje, slavje:
    i festeggiamenti per un ospite illustre slavje v čast visokemu gostu
  • fianco m (pl. -chi)

    1. bok:
    poco nei fianchi suh, mršav
    tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
    avere ai fianchi pren. imeti za petami
    stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

    2. šibka stran (tudi pren.):
    è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

    3. krilo:
    il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
    il fianco dell'esercito krilo vojske
    fianco destr! voj. na desno!
    fianco sinistr! voj. na levo!
    di fianco s strani

    4. pobočje:
    i fianchi del monte pobočja hriba
  • figgere* v. tr. (pres. figgo)

    1. knjižno vbiti, vtakniti, zabiti:
    figgere i piedi postaviti se odločno
    figgersi in mente qcs. pren. vtepsti si kaj v glavo

    2. upreti, upirati; zapičiti:
    figgere gli occhi, lo sguardo su qcn. upreti oči, pogled v koga
  • figlio m

    1. sin:
    allevare un figlio vzgojiti sina
    figlio unico sin edinec
    figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
    è figlio di suo padre! cel oče je
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
    figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
    figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
    figlio d'un cane pog. pasji sin
    figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
    figlio della fortuna otrok sreče
    figlio del popolo človek iz ljudstva
    figlio del secolo otrok svojega časa

    2. pl. otroci:
    auguri e figli maschi srečno!
    i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
    tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
    i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

    3. pren. posledica, rezultat:
    molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak
  • filozóf (-a) | -inja (-e) m, f

    1. filosofo (-a):
    antični filozofi i filosofi dell'antichità

    2. ekst. pensatore, saggio

    3. pog. studente di filosofia

    4. (študent vmesne šole med gimnazijo in univerzo) studente di filosofia
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • fino1

    A) prep. do:
    fin (a) qui do tod
    fino a quando do kdaj
    fino allora do tedaj
    fin da od
    fin d'ora že zdaj, takoj

    B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
    c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
    fino a che dokler
  • fioretto1 m

    1. pomanjš. od ➞ fiore, cvetek, cvetka, rožica

    2. pl. cvetka, cvetnik, izbor:
    i Fioretti di San Francesco knjižno Cvetnik Frančiška Asiškega

    3. relig. pobožno delo, pokora
  • fiorire v. intr. (pres. fiorisco)

    1. cveteti, biti v cvetju:
    il giardino fiorisce vrt je v cvetju

    2. pren. cveteti, uspevati:
    nell'Italia rinascimentale fiorirono le arti e i commerci v renesančni Italiji sta cveteli umetnost in trgovina

    3. pren. zasloveti:
    Dante fiorì alla fine del Medioevo Dante je zaslovel ob koncu srednjega veka

    4. plesneti, oksidirati:
    il vino fiorisce vino ima kan
    il rame fiorisce baker oksidira
    i muri fioriscono zidovi plesnijo
  • firmatario m (f -ia; m pl. -ri) podpisnik, podpisnica:
    i ministri firmatari del nuovo trattato commerciale ministri podpisniki novega trgovinskega sporazuma
  • fiume

    A) m

    1. reka:
    la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
    il letto di un fiume rečno korito, struga
    fiume navigabile plovna reka
    fiume tributario pritok
    fiume in piena narasla reka

    2. pren. potok:
    fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
    versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
    versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila

    B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
    romanzo fiume roman reka
    seduta fiume neskončno dolga seja
    PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim
  • fižòl (-óla) m

    1. bot. fagiolo (Phaseolus vulgaris);
    laški fižol fagiolo americano, fagiolone (Phaseolus coccineus)

    2. gastr. (sad) fagioli:
    luščiti fižol sgranare i fagioli
    namočiti fižol mettere i fagioli a mollo
    stročji fižol fagiolini, fagioletti
    fižol na solati fagioli in insalata
    fižol v omaki fagioli in umido, all'uccelletto
  • flagellare v. tr. (pres. flagēllo)

    1. bičati, šibati (tudi pren.):
    la tempesta flagellava i campi vihar je bičal polja

    2. bičati, preganjati:
    flagellare le menzogne pren. bičati laži
  • flámski (-a -o) adj. geogr. fiammingo:
    flamski slikarji i pittori fiamminghi
    obrt. flamska čipka trina di Fiandra
  • fondamento m (m pl. -ti, f pl. -ta)

    1. (pl. -ta) temelj:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe

    2. (pl. -ti) pren. temelj, osnova:
    i fondamenti della civiltà temelji civilizacije
    parlare con fondamento govoriti utemeljeno
    un'accusa senza fondamento, priva di fondamento neosnovana, neutemeljena obtožba
    fare fondamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, na kaj
  • fondēllo m dno, spodnji del:
    fondello dei calzoni dno hlač
    fondello del bossolo dno tulca
    prendere qcn. per i fondelli pren. potegniti koga za nos
  • fondo

    A) agg. globok:
    piatto fondo globoki krožnik

    B) m

    1. dno:
    fondo del bicchiere dno kozarca
    questione, problema di fondo pren. osnovni problem
    in fondo alla via na koncu ulice
    andare a fondo potopiti se
    da cima a fondo popolnoma
    conoscere a fondo temeljito poznati
    andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
    dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
    in fondo končno, navsezadnje
    in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

    2. usedlina; ostanek:
    fondo del caffè kavna usedlina
    fondo di cassa gotovina v blagajni
    fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

    3. ozadje, podlaga:
    abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

    4. posestvo

    5. fond, sklad; subvencija:
    fondo salari plačni fond
    fondo di esercizio poslovni sklad
    a fondo perduto nepovraten:
    contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
    tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
    fondi pubblici ekon. javna sredstva

    6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
    sci di fondo tek na smučeh

    7. publ.
    fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik