Franja

Zadetki iskanja

  • nube f

    1. oblak:
    nubi alte, basse, medie visoki, nizki, srednji oblaki
    nube ardente goreči oblak (pri ognjeniku)
    nube cosmica astr. kozmični oblak
    nube elettronica fiz. elektronski oblak
    nube madreperlacea meteor. biserni oblak
    nube radioattiva meteor. radioaktivni oblak
    nube stellare astr. zvezdni oblak
    nube vulcanica vulkanski oblak

    2. ekst. oblak:
    una nube di polvere oblak prahu
  • onda f

    1. val:
    essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
    essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha

    2. knjižno morje

    3. pren. val, naval, silovit nastop:
    l'onda dei ricordi val spominov

    4. pren. valovanje:
    l'onda della folla valovanje množice

    5.
    onde pl. fiz. valovi:
    onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
    onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
    mandare in onda oddajati (radio, TV)
    lunghezza d'onda valovna dolžina

    6.
    onda verde avto zeleni val
  • oriēnte m

    1. orient, vzhod:
    Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
    impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

    2. Vzhod, vzhodne dežele:
    Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

    3.
    Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

    4. biserna presojnost
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • prelòm (-ôma) m

    1. rottura; fenditura

    2. med. frattura:
    prelom lobanje frattura del cranio
    odprti prelom kosti frattura esposta

    3. rottura, inosservanza, violazione:
    prelom prisege spergiuro

    4. pren. rottura; svolta:
    prelom s preteklostjo rottura col passato

    5. punto di rottura, di frattura

    6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
    ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

    7. min. frattura

    8. geol. faglia, frattura; alp.
    ledeniški prelom crepaccio

    9. tisk. (prelom strani) impaginazione
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • slòj (slôja) m

    1. strato; min. strato, banco:
    sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili

    2. soc. stato, ceto, classe:
    srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
    vodstveni sloj classe dirigente
    privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. kulturni sloj strato di coltivazione
    gozd. mahovni sloj strato muscoso
    grad. nosilni sloj strato portante
    petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
    biol. sloj celic assisa
  • tèmen (-mna -o) adj.

    1. scuro, oscuro, buio, cupo:
    temna noč notte scura, buia
    temna obleka abito scuro
    temna polt pelle scura
    temna očala occhiali scuri
    temne barve toni cupi
    temno pivo birra scura

    2. opaco, scialbo:
    temna svetloba luce scialba

    3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
    temne slutnje foschi, cupi presentimenti

    4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
    temen obraz volto cupo

    5. pren. (nazadnjaški) buio:
    temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

    6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
    temna skrivnost un mistero oscuro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti temen glas avere una voce profonda
    nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
    vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella
  • tērmine2 m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
    un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
    termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
    un termine poco usato malo rabljena beseda
    a rigor di termini dobesedno vzeto
    in altri termini z drugimi besedami
    senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
    moderare i termini ublažiti ton pogovora
  • učênje (-a) n

    1. studio; apprendistato:
    učenje na pamet studio a memoria
    podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
    učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

    2. (poučevanje) insegnamento:
    dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

    3. dottrina, insegnamento:
    zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo
  • učíti (-ím)

    A) imperf.

    1. insegnare, istruire; ammaestrare:
    učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
    učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
    učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
    učiti klavir insegnare il pianoforte
    učiti psa ammaestrare il cane

    2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
    to je učil Sokrat così insegnò Socrate
    laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

    B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. imparare, studiare:
    učiti se kuhanja imparare a cucinare
    učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
    učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
    na napakah se učimo sbagliando si impara

    2. pog. imparare (il mestiere):
    učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
    človek se do smrti uči si impara tutta la vita
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • vék1 (-a) m

    1. evo, età, periodo:
    zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
    hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
    naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

    2. star. secolo:
    pren. zlati vek secolo d'oro
    rel. na vekov veke per i secoli dei secoli
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vzhòd (vzhóda) m

    1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

    2. oriente, Oriente, levante, est:
    veter piha od vzhoda il vento soffia da est
    usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
    pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
    geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
    daljni vzhod Estremo Oriente
    hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente
  • zgódnji (-a -e) adj.

    1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
    zgodnje vstajanje alzata mattiniera
    zgodnje sonce primo sole
    zgodnje cvetenje fioritura precoce
    zgodnji krompir patate novelle

    2. primo, alto; proto-, paleo-:
    zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
    zgodnji srednji vek alto Medioevo
    zgodnja romantika protoromanticismo
    rel. zgodnja maša messa mattutina
    um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
    agr. zgodnji pridelek primizia