Franja

Zadetki iskanja

  • izíd (-a) m

    1. pubblicazione:
    roman je bil ob izidu takoj razprodan appena uscito, il romanzo fu subito esaurito

    2. esito, risultato:
    izid volitev l'esito delle elezioni
    šport. izid zadnjega kola i risultati dell'ultimo girone
  • kámor

    A) adv. ovunque

    B) konj.

    1. (izraža kraj, proti kateremu je dejanje usmerjeno) dove:
    šel sem, kamor je kazal kažipot sono andato dove indicava il segnale stradale

    2. (izraža poljubnost kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje) dovunque:
    povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli dovunque andasse fu cordialmente accolto
  • komentírati (-am) imperf., perf.

    1. commentare, annotare, chiosare:
    komentirati tekst commentare, chiosare un testo

    2. ekst. (izražati mnenje, stališče) commentare:
    novico so povsod komentirali la notizia fu molto commentata
  • míg1 (-a) m cenno, gesto;
    na mig je bilo vse jasno tutto fu subito chiaro
    ubogati koga na mig ubbidire ciecamente
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • nameníti (-im) | naménjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. destinare, assegnare; adibire:
    dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
    darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
    občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

    2. indirizzare, rivolgere; concedere:
    nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
    nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

    B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
    namenil sem se prodati ho deciso di vendere
    namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

    2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
    nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno
  • napráva (-e) f

    1. apparecchio, apparecchiatura, meccanismo, congegno; attrezzatura; impianto, dispositivo; ordigno:
    namestiti naprave installare apparecchi, impianti
    opremiti objekt s potrebnimi napravami attrezzare l'impianto delle apparecchiature necessarie
    čistilna naprava impianto di depurazione
    drobilna naprava frantumatrice; frantoio
    hladilna naprava impianto di refrigerazione
    klimatska naprava condizionatore d'aria
    kontrolna naprava apparecchio di controllo
    merilna naprava misuratore
    namakalna naprava impianto di irrigazione
    inform. komunikacijske naprave dispositivi di comunicazione
    inform. naprave za shranjevanje podatkov dispositivi di memorizzazione dati
    športne naprave impianti sportivi, attrezzature sportive
    naprava za črpanje, ogrevanje impianto di pompaggio, di riscaldamento
    pren. zapletena naprava ordigno infernale

    2. (izdelava, zgraditev) esecuzione, costruzione:
    odločili so se za napravo vodovoda fu decisa la costruzione dell'acquedotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    industrijske naprave apparato industriale
    merilne naprave strumenti di misurazione
    teh. naprava za daljinsko krmiljenje telecomando, teleguida
    kem. naprava za desalinizacijo dissalatore
    teh. naprava za diazotiziranje diazotatore
    žel. naprava za iztirjanje sviatoio
    kem. naprava za krekanje cracker
    naprava za lokaliziranje localizzatore
    med. naprava za mikro infuzijo microinfusore
    tekst. naprava za nabiranje infaldatore
    kem. naprava za nitriranje nitratore
    voj. naprava za uničevanje podvodnih min paramine
    agr. naprava za pitanje ingozzatrice
    teh. naprava za pozicioniranje posizionatore
    vrtn. naprava za presajanje trapiantatrice
    med. naprava za računalniško aksialno tomografijo tac
    teh. naprava za sežiganje smeti inceneritore
    agr. naprava za spravljanje iz silosa dessilatore
    naprava za vulkaniziranje vulcanizzatore
  • národ (-a) m

    1. nazione; popolo; popolazione:
    pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
    pomorski narod popolo di marinai
    nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
    hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

    2. popolo, popolino; gente:
    poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

    3. publ. Paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    Društvo narodov Lega delle Nazioni
    antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
    staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
    hist. pomlad narodov la primavera dei popoli
  • naznaníti (-im) | naznanjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. annunciare, avvertire; preannunciare; notificare; preconizzare:
    naznanili so gosta fu annunciato un ospite
    temni oblaki naznajujejo nevihto nubi oscure preannunciano un temporale, sono foriere di temporale

    2. denunciare

    3. (sporočiti, sporočati) riferire, informare; annunciare:
    naznjam vam veselo novico vi annuncio una buona notizia


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nešírjenje (-a) n non diffusione, non propagazione; non proliferazione:
    razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja fu discussa la questione della non proliferazione delle armi nucleari
  • obíti1 (-ídem) perf.

    1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
    obiti gozd fare il giro del bosco
    obiti Evropo girare l'Europa

    2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

    3. passare in rassegna, visitare:
    obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
    obiti razstavo visitare la mostra

    4. essere colto, preso da:
    obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
    obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
    pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
    novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
    obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti
  • objáviti (-im) | objávljati (-am) perf., imperf. rendere noto, notificare; annunciare; trasmettere; divulgare; pubblicare; bandire; adm. ufficializzare:
    objaviti po televiziji trasmettere per TV
    objaviti stavko proclamare lo sciopero
    publ. vest so objavili na prvi strani la notizia fu sbattuta in prima pagina
    rel. objaviti imenovanje (škofov, kardinalov) preconizzare
    publ. žarg. objaviti uradno verzijo novice velinare
  • obkolíti (-kólim) | obkoljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. accerchiare, aggirare; ekst. attorniare:
    obkoliti sovražnikove položaje aggirare le posizioni del nemico
    hišo je obkolila policija la casa fu attorniata dalla polizia

    2. redko circondare
  • obkróžati (-am) | obkróžiti (-im) imperf., perf.

    1. girare attorno (a), circolare attorno a; fare il giro di:
    novica je kmalu obkrožila mesto la notizia fece presto il giro della città

    2. circondare; attorniare:
    pren. obkrožati koga z ljubeznijo circondare uno di affetto
    radovedneži so ga obkrožili fu attorniato da una folla di curiosi

    3. circoscrivere
  • obogatíti (-ím)

    A) perf. tr.

    1. arricchire:
    kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci

    2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
    knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti

    3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
    obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
    obogatiti z vitamini vitaminizzare

    B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
    obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
    izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari
  • obúp (-a) m disperazione; desolazione:
    lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
    pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
    pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire
  • obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
    obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

    2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
    obvladati čustva dominare i propri sentimenti
    obvladati nagone domare gli istinti
    obvladovati položaj avere il controllo della situazione

    3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
    obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
    aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

    4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
    obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

    5. essere preso da:
    obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

    B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
    če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi
  • očárati (-am) | očarávati (-újem) perf., imperf. affascinare, ammaliare, incantare; sedurre; innamorare; pren. stregare:
    očarati poslušalstvo affascinare l'uditorio
    očarala ga je lepota kraja fu ammaliato dalla bellezza del luogo