Franja

Zadetki iskanja

  • koncílski (-a -o) adj. rel. conciliare:
    koncilski sklepi decisioni conciliari
    koncilski duh spirito conciliare
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • mesó (-á) n

    1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
    goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
    konjsko meso carne equina
    kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
    meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
    meso v koščkih spezzatino
    meso v omaki potaggio

    2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
    krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

    3. pren. (človeško telo) carne:
    trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

    4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
    vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
    pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
    ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
    lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
    gastr. belo meso carne bianca
    med. divje meso carnume
  • mrtváški (-a -o) adj.

    1. (mrliški) cadaverico, mortuario, funebre, dei morti:
    mrtvaška polt pelle cadaverica
    mrtvaški duh odore, fetore cadaverico
    mrtvaški oder catafalco
    mrtvaški pot sudore di morte
    mrtvaški prt lenzuolo funebre, rel., hist. sindone
    mrtvaški sprevod corteo funebre
    mrtvaški zvon campana a morto
    mrtvaška glava testa di morto, teschio
    mrtvaška ptica (sova, čuk) gufo, civetta
    nareč. bot. mrtvaška roža crisantemo
    um. mrtvaški ples danza macabra

    2. (žalosten) triste, cupo; scialbo:
    mrtvaška barva colore scialbo

    3. (popoln, velik) totale, assoluto; terribile:
    mrtvaška tišina silenzio assoluto, di tomba
    mrtvaški dolgčas una terribile noia
  • plesnôba (-e) f (plesen) muffa:
    po plesnobi zaudarjati sapere di muffa
    duh po plesnobi tanfo
  • preležánost (-i) f

    1. decubito

    2. stantio:
    moka ima duh preležanosti la farina sa di stantio
  • prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
    prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
    prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce

    2. (film) presentare, dare, girare:
    film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
    prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
    um. prikazati v perspektivi scorciare
    prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi

    B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
    sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
    duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
    izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
    prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento
  • prodóren (-rna -o) adj.

    1. penetrante, incisivo:
    prodoren pogled sguardo penetrante

    2. pren. acuto, fino, fulgido, vivido:
    prodoren um, duh un ingegno, uno spirito fino, fulgido, acuto

    3. knjiž. fenomenale, eccezionale, straordinario:
    prodoren uspeh un successo fenomenale
  • pustolóvski (-a -o) adj. avventuroso, avventuriero, romanzesco; d'avventura, d'avventure:
    pustolovsko življenje vita avventurosa
    pren. pustolovski duh spirito d'avventura; pren. (tak človek) ulisside
    lit. pustolovski roman romanzo d'avventure
  • rêklo (-a) n

    1. frase, detto:
    latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu il detto latino: mens sana in corpore sana

    2. aforisma, sentenza, adagio

    3. freddura, battuta, spiritosaggine
  • serpēnte m

    1. zool. kača:
    serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
    serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
    serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
    serpente di mare pren. novinarska raca
    serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
    serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
    l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
    la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike

    2. kačja koža

    3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec

    4. ekon.
    serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • špórten (-tna -o) adj.

    1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
    športna dejavnost attività sportiva, agonistica
    športno tekmovanje gara sportiva
    športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
    športni ribolov pesca sportiva
    športni klub club sportivo, società sportiva
    športni letalec pilota sportivo
    športni potapljač sub, sommozzatore
    športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
    športni avtomobil vettura sportiva
    športni stadion stadio, campo sportivo
    športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
    športne potrebščine articoli sportivi

    2. obl. sportivo, casual:
    športni kostim due pezzi casual
    športno krilo gonna casual
    športna majica golf
    športni čevlji scarpe sportive
    športni tip tipo sportivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre športna napoved totocalcio
    med. športna medicina medicina sportiva
    hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
    športni duh sportività
    avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
    športni fanatizem tifo
  • tekmoválen (-lna -o) adj. di, della gara; di, della competizione; competitivo, agonistico:
    tekmovalna pravila le regole della gara
    tekmovalna proga tracciato di gara
    tekmovalni duh spirito di emulazione
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • vergine

    A) f

    1. devica:
    la Vergine relig. Devica Marija

    2. mitol. knjižno boginja (Diana, Minerva)

    3. ekst. dekle

    4.
    vergini pl. relig. nune, redovnice

    5. astr.
    Vergine Devica

    6.
    vergine di Norimberga hist. železna devica

    7. navt. vrsta škripca

    B) m devičnik

    C) agg.

    1. deviški

    2. ekst. mlad, nedolžen

    3. pren. čist, neomadeževan; prost

    4. pristen; nedotaknjen; neprečiščen, nerafiniran, surov:
    animo vergine čist duh
    campo, terreno vergine neobdelano polje; pren. ledina
    foresta vergine pragozd
    miele vergine neprečiščeni med
    lana vergine surova volna
    olio vergine nerafinirano olje
  • vóljen | volján (vóljna -o) adj.

    1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
    voljno blago tessuto morbido

    2. disposto, pronto:
    biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

    3. nareč. abile, atto, capace

    4. nareč. mite, soave:
    voljen glas voce soave
    voljna zima inverno mite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano