Franja

Zadetki iskanja

  • iztrésati (-am) | iztrésti (-trésem)

    A) imperf., perf.

    1. vuotare (scuotendo); scuotere

    2. scaricare, versare:
    pren. iztresati dovtipe raccontare barzellette
    pren. iztresati jezo nad kom scaricare, sfogare la rabbia su qcn.
    iztresati svojo ošabnost trattare con presunzione, sufficienza
    iztresati svojo dušo confidare, aprire il proprio animo

    B) iztrésti se (-trésem se) perf. refl. sfogarsi
  • koníca (-e) f

    1. punta; estremità; terminazione; anat. cuspide:
    konica svinčnika punta della matita
    konica čevljev punta dele scarpe
    konica jezika punta della lingua
    jedrska konica testata nucleare
    konica zvonika freccia del campanile

    2. publ. ora di punta; massimo; apice:
    promet je v konicah zelo gost nelle ore di punta il traffico è intenso
    pri tem vozilu je konica 200 km na uro la macchina sviluppa una velocità massima di 200 chilometri orari
    prav v zadnjih delih je pisatelj dosegel svojo (kvalitetno) konico proprio nelle ultime opere lo scrittore è al suo apice
  • kováti (kújem)

    A) imperf.

    1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
    kovati železo battere il ferro
    kovati kovino forgiare un metallo
    kovati denar coniare monete

    2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
    kovati konja ferrare il cavallo

    3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
    kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
    kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
    kovati besede coniare parole
    kovati verze verseggiare

    4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
    kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

    5. pren. (močno biti, utripati) battere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

    B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi
  • krí1 (krví) f

    1. fiziol. sangue:
    kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
    kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
    dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
    izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
    strjena kri sangue coagulato
    rdeč kot kri rosso sangue
    človeška, živalska kri sangue umano, animale
    biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
    ožuljen do krvi coi piedi feriti
    s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
    puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
    dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
    boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

    2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
    krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
    biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
    ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
    pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
    kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
    kri se mu je umirila si è calmato
    to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

    3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
    (človek) mešane krvi di sangue misto
    kri njene krvi sangue del suo sangue
    biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri ni voda buon sangue non mente
    kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
    pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
    (nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
    kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
    pren. postati meso in kri realizzarsi
    piti (komu)
    kri succhiare il sangue (a)
    pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
    biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
    zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
    imeti ribjo kri non scomporsi mai
    po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
    mlaka krvi lago, pozzo di sangue
    pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
    koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
    med. naval krvi congestione
    transfuzija krvi trasfusione del sangue
    anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
    PREGOVORI:
    mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
    mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • málha (-e) f

    1. bisaccia:
    če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu se continua a spendere così si troverà presto ridotto al lastrico
    pren. izprazniti, iztresti svojo malho vuotare il sacco, raccontare tutto

    2. pren. (velik notranji žep) tascona
    PREGOVORI:
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res
  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • natúren (-rna -o) adj. (naraven) naturale, della natura; genuino, semplice, schietto:
    kip v naturni velikosti statua in grandezza naturale
    igralec je navdušil s svojo naturno igro l'attore ha entusiasmato il pubblico con la schiettezza della sua interpretazione
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • odmolíti (-mólim) perf. finir di pregare; ekst. finir di declamare, di blaterare; pren.
    odmoliti svojo molitvico morire
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
    ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
    ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost
  • pensare

    A) v. intr. (pres. pēnso)

    1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
    pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
    pensarci su dobro razmisliti (o čem)
    pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
    pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

    2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
    pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

    3. razmisliti, imeti mnenje o:
    pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

    B) v. tr.

    1. predstaviti, predstavljati si

    2. izmisliti, izmišljati:
    una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

    3. meniti

    4. nameravati