assordare
A) v. tr. (pres. assordo)
1. oglušiti:
quei dischi mi assordano tiste plošče me glušijo
2. pren. nadlegovati, motiti, polniti ušesa, glavo:
lo assorda tutto il giorno con le sue chiacchiere inutili ves dan mu polni ušesa s praznim čenčanjem
3. stišati zvok
B) v. intr. oglušeti
C) ➞ assordarsi v. rifl. (pres. mi assordo)
1. stišati se
2. jezik postati nezveneč
Zadetki iskanja
- atroce agg. grozen, strašen:
ho un atroce mal di denti zobje me strašno bolijo
un atroce delitto grozen zločin - attaccare
A) v. tr. (pres. attacco)
1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb
2. pren. pog. nadlegovati
3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča
4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih
5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami
6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj
B) v. intr.
1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje
2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!
3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito
C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)
1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti
2. prismoditi se - attēnere*
A) v. intr. (pres. attēngo) zadevati, tikati se:
tutto ciò non mi attiene vse to se me ne tiče
B) ➞ attēnersi v. rifl. (pres. mi attēngo) držati se, ravnati se (po):
attenersi alle regole držati se pravil - autorizzare v. tr. (pres. autorizzo)
1. pooblastiti, pooblaščati:
m'hanno autorizzato a parlarti pooblastili so me, da govorim s tabo
2. odobriti, dovoliti, avtorizirati
3. opravičiti, upravičiti:
il suo comportamento autorizza i nostri sospetti njegovo ravnanje opravičuje naše sume - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avventare
A) v. tr. (pres. avvēnto)
1. zagnati, zalučati, vreči:
avventare una pietra vreči kamen
mi avventò un'occhiata furibonda pren. ošinil me je z besnim pogledom
2. ziniti, izreči tjavdan:
avventare giudizi senza fondamento tjavdan izrekati neosnovane sodbe, mnenja
B) ➞ avventarsi v. rifl. (pres. mi avvēnto) planiti, zagnati se:
il cane gli si avventò contro pes se je zagnal proti njemu, je planil nanj
avventarsi nella mischia planiti v metež - avvilire
A) v. tr. (pres. avvilisco)
1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline
2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo
B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti - baffo m
1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga
2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc
3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki
4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom - baluginare v. intr. (pres. balugino)
1. prikazati se za trenutek
2. pren. šiniti, preblisniti, spreleteti:
mi baluginò un sospetto prešinil me je sum - básati (bášem)
A) imperf.
1. (tlačiti) caricare (la pipa)
2. voj. caricare (il fucile)
3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo
B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.
1. (riniti se) pigiarsi
2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi - bazzēcola f malenkost, bagatela:
questo problema è una bazzecola per me ta problem je zame malenkost - beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena - bès (bêsa) m furia, rabbia, collera; furore:
divji, onemogel bes rabbia selvaggia, impotente
žrtve fašističnega besa vittime della rabbia fascista
bes me popade, me zgrabi mi prende la rabbia - bítje2 (-a) n
1. essere; organismo, ente:
človek je razumno bitje l'uomo è un essere intelligente
mikroskopsko majhno bitje organismo microscopico
biol. enocelično bitje essere unicellulare
rel. najvišje bitje Bog Dio, essere supremo
2. ekspr. essere; persona; creatura; coso:
prehitelo me je bitje v čeladi mi sorpassò un coso munito di casco
bitje z drugega planeta alieno
3. knjiž. esistenza, vita - bōccia f (pl. -ce)
1. steklenica
2. buča (posoda)
3. šport krogla (za balinanje, kegljanje):
giocare alle bocce, fare una partita alle bocce balinati
4. šalj. glava, buča, pisker:
mi duole la boccia boli me buča
5. (zlasti pl.) mehurček (vodni, milni) - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive - boléti (-ím)
A) imperf.
1. dolere, far male, avere male:
glava, zob me boli mi fa male, mi duole la testa, il dente; ho mal di testa, di denti
2. ekst. fare male, dolere:
sramota ga boli gli pesa la vergogna
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) imperf. impers. sentire male, fare male, dolere (tudi pren.):
boli me v prsih sento male al petto
boli ga, ko vidi mater jokati gli duole veder piangere la madre - bôsti (bôdem)
A) imperf.
1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo
2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano
3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate
B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture
C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per