nessuno
A) agg.
1. noben:
non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim
2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč
B) pron.
1. nihče:
nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
figli di nessuno najdenčki
terra di nessuno nikogaršnja zemlja
2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?
C) m (le sing.) niče:
crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
Zadetki iskanja
- nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nudo
A) agg.
1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol
2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja
3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene
4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati
5. knjižno nemočen
B) m umet. akt - obdeloválen (-lna -o) adj.
1. di lavorazione; di trasformazione; utensile:
obdelovalna industrija industria di trasformazione
teh. obdelovalni stroji macchine utensili
2. coltivabile:
obdelovalna zemlja terra, terreno coltivabile - obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica - okóli
A) adv.
1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno
2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno
3. pren. intorno, qua e là
4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.
B) okóli prep.
1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa
2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione
3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo
4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro - ōrbe m
1. krog, krožnica, orbita
2. krogla, globus, obla; pren. svet:
l'orbe terracqueo, terrestre zemeljska obla, Zemlja - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - peščén (-a -o) adj.
1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
peščena jama (peskokop) renaio
peščena plaža arenile
peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
peščeni vihar tempesta di sabbia
2. (color) sabbia:
peščeni brki baffi color sabbia
zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
peščena plitvina sirte
agr. peščena zemlja sabbioniccio
zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
peščena ura clessidra
peščeni kalup forma per la sabbia
peščeni papir carta vetrata - phán (-a -o) adj. pillato; battuto:
phana zemlja terra battuta - plášč (-a) m
1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio
2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.
3. avt. copertone
4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello
5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre - pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare
2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle
3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona
B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. coprirsi
2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate
3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi - produrre*
A) v. tr. (pres. produco)
1. roditi; dati, dajati (tudi ekst.):
qui la terra produce poco tukaj zemlja slabo obrodi
la Grecia ha prodotto grandi uomini Grčija je dala velike može
2. proizvesti, proizvajati:
la fabbrica produce roulottes tovarna proizvaja bivalne prikolice
3. povzročiti, povzročati; narediti, delati; zbuditi, zbujati:
l'esplosione ha prodotto gravi danni eksplozija je naredila veliko škodo
4. predložiti; pokazati, prikazati; predstaviti; navesti, navajati
produrre un documento predložiti dokument
produrre scuse izmisliti si izgovore
produrre sulle scene prikazati na odru
B) ➞ prodursi v. rifl. (pres. mi produco) predstaviti se:
produrrsi in uno spettacolo igrati v predstavi - ráhel (-hla -o) adj.
1. molle, soffice:
rahel kruh pane soffice
rahla zemlja terra soffice
2. leggero, lieve, blando:
rahel sen sonno leggero
rahlo božanje carezza lieve
3. delicato, debole, cagionevole:
rahlo zdravje salute delicata
rahla naveličanost uggia
rahla osivelost brizzolatura
rahlo spanje sopore
rahlo valovanje maretta - rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
balistična raketa missile balistico
enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
medcelinska raketa missile intercontinentale
nosilna raketa razzo vettore
raketa zemlja—zrak missile terra — aria
strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
vesoljska raketa missile spaziale
raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
raketa proti toči razzo antigrandine
signalna raketa razzo da segnalazione
bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo - ricco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bogat:
ricco sfondato strašansko bogat
2. ekst. bogat:
fantasia ricca bogata domišljija
gonna ricca široko krilo
terra ricca rodovitna zemlja
essere ricco di buone qualità imeti mnoge vrline
3. kem. bogat
4. drag; razkošen; bogato okrašen
5. donosen:
ricco mestiere donosen poklic
PREGOVORI: fammi indovino e ti farò ricco preg. naredi iz mene vedeža, pa iz tebe napravim bogataša
B) m (f -ca) bogataš, bogatašinja - rotare
A) v. intr. (pres. ruōto)
1. vrteti se; rotirati:
la terra ruota attorno al sole zemlja se vrti okoli sonca
2. krožiti
B) v. tr. (močno, naglo) vrteti - secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika - siénski (-a -o) adj. geogr. di Siena, senese:
um. sienska stolnica il duomo di Siena
sienska zemlja terra di Siena
sienski marmor marmo di Siena