Franja

Zadetki iskanja

  • občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
    občinska hiša palazzo comunale, municipio
    občinska skupščina assemblea comunale
    občinska oblast municipalità
    občinski svet consiglio comunale
    občinska uprava amministrazione comunale
    občinski davki imposte comunali
    pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
    občinski sluga messo comunale
    občinski tajnik segretario del Comune, comunale
    občinski pesjak stabulario
    občinski zdravnik medico condotto
  • očésen (-sna -o) adj. dell'occhio, oculare; ottico:
    očesne mišice muscoli oculari
    med. očesni zdravnik oculista, oftalmologo
    med. očesni oddelek reparto oculistico
    anat. očesni živec nervo ottico
    očesna leča cristallino
    očesna mrežnica retina
    zool. očesna pega ocello
    očesna votlina occhiaia
    med. vnetje očesne veznice congiuntivite
    fiziol. očesna zmogljivost visus
    anat. očesna žilnica avea
    med. očesni gnoj cispa
    med. očesno trzanje nistagmo
  • okróžen (-žna -o) adj. circondariale, distrettuale; circoscrizionale; cantonale:
    med. okrožni zdravnik medico condotto
    okrožno sodišče tribunale distrettuale
  • otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
    otroški organizem l'organismo del bambino
    otroška domišljija la fantasia dei bambini
    otroški govor il linguaggio dei bambini
    otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
    muz. otroški zbor coro di voci bianche
    otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
    otroška mornarska obleka marinara
    otroški film film per bambini
    otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
    otroške jasli asilo nido
    otroška klinika clinica pediatrica
    otroška negovalka puericultrice
    otroški zdravnik pediatra
    otroški dodatek assegni familiari
    otroška pisava scrittura infantile
    gastr. otroški piškoti savoiardi
    med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
    med. otroška smola meconio
    otroška soba nursery
    otroška stajčica corpetto
    farm. otroška svečka nipiosupposta
    igre otroška troblja trombetta
    šport. otroška vlečnica telebaby
    otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
    obl. otroški pajac pagliaccetto
    otroški plašč paltò
    otroški voziček carrozzella, passeggino
    otroško strašilo gattomammone
    med. otroško zdravstvo pediatria
  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • prepovédati (-povém) | prepovedováti (-újem) perf., imperf. proibire, vietare; sopprimere; inibire; pren. proscrivere:
    zakonsko kaj prepovedati vietare per legge
    zdravnik mu je prepovedal cigarete il medico gli ha proibito di fumare
    prepovedati časopis sopprimere un giornale
    prepovedati uporabo poživil inibire l'uso di eccitanti
    režim prepoveduje širjenje svobodoljubnih idej il regime proscrive la diffusione di idee libertarie
    šport. prepovedati nastop na tekmovanju squalificare
  • priprávnik (-a) | -ica (-e) m, f candidato (-a), aspirante, apprendista, tirocinante; stagista:
    učitelj, zdravnik pripravnik maestro, medico tirocinante
  • sacerdōte m

    1. relig. svečenik; duhovnik
    gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
    sommo sacerdote papež

    2. pren. svečenik:
    sacerdote di Esculapio zdravnik
    sacerdote delle Muse pesnik
    sacerdote di Temi sodnik
  • sole m

    1. astr. sonce:
    eclissi di sole sončni mrk
    i raggi del sole sončni žarki
    al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

    2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
    sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
    occhiali da sole sončna očala
    ombrello da sole sončnik, senčnik
    orologio a sole sončna ura
    alla luce del sole pren. odkrito, javno
    essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
    prendere il sole sončiti se

    3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
    autostrada del sole sončna avtocesta
    treno del sole sončni vlak

    4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
    essere bello come il sole biti lep kot sonce
    Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

    5. pren. sonce, ideal:
    il sole della libertà sonce svobode

    6.
    soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
    PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik
  • specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
    zdravnik specialist medico specialista
    med. specialist za bolezni grla laringoiatra
    specialist za srce in ožilje cardiologo
    specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
    šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
    specialist za dirke na kronometer passista
    specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
    specialist za spuste discesista
    žarg. specialist za vlome sgarrista
  • specialista

    A) agg. (m pl. -ti) specialist:
    medico specialista zdravnik specialist

    B) m, f (m pl. -ti)

    1. strokovnjak, strokovnjakinja; specialist, specialistka

    2. med. specialist, specialistka:
    specialista in malattie infantili specialist za otroške bolezni

    3. šport specialist (za neko disciplino)
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • sposóben (-bna -o) adj.

    1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
    sposoben zdravnik un buon medico
    sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
    sposoben (nadarjen)
    mladenič un giovane capace
    sposoben strokovnjak un tecnico esperto
    biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
    ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
    snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità

    2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
    ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sposoben delovanja efficiente
    sposoben umovanja raziocinante
    jur. sposoben za dedovanje successibile
    ekon. kreditno sposoben solvente
    jur. poslovno sposoben capace (di agire)
    pravdno sposoben capace di stare in giudizio
  • štáben (-bna -o) adj. voj. dello stato maggiore; di, del comando:
    štabni oficir ufficiale di stato maggiore
    štabni zdravnik capitano medico
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • ufficiale

    A) agg.

    1. uraden, služben:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list

    2. ekst. uraden:
    fidanzamento ufficiale uradna zaroka
    visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

    B) m

    1. uradnik:
    pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
    ufficiale di gara šport sodnik; delegat
    ufficiale sanitario uradni zdravnik
    ufficiale di stato civile matičar

    2. voj. častnik, oficir:
    ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
    ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
    ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
    ufficiale di picchetto dežurni častnik

    3. hist. častnik (pri viteških redih)
  • ušésen (-sna -o) adj. dell'orecchio; auricolare:
    anat. ušesna mečica lobulo (dell'orecchio)
    ušesna odprtina cavità auricolare
    ušesna troblja tromba d'Eustachio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    vet. ušesna znamka targhetta (auricolare)
    med. ušesni zdravnik otoiatra, specialista delle malattie dell'orecchio