občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
občinska hiša palazzo comunale, municipio
občinska skupščina assemblea comunale
občinska oblast municipalità
občinski svet consiglio comunale
občinska uprava amministrazione comunale
občinski davki imposte comunali
pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
občinski sluga messo comunale
občinski tajnik segretario del Comune, comunale
občinski pesjak stabulario
občinski zdravnik medico condotto
Zadetki iskanja
- očésen (-sna -o) adj. dell'occhio, oculare; ottico:
očesne mišice muscoli oculari
med. očesni zdravnik oculista, oftalmologo
med. očesni oddelek reparto oculistico
anat. očesni živec nervo ottico
očesna leča cristallino
očesna mrežnica retina
zool. očesna pega ocello
očesna votlina occhiaia
med. vnetje očesne veznice congiuntivite
fiziol. očesna zmogljivost visus
anat. očesna žilnica avea
med. očesni gnoj cispa
med. očesno trzanje nistagmo - okróžen (-žna -o) adj. circondariale, distrettuale; circoscrizionale; cantonale:
med. okrožni zdravnik medico condotto
okrožno sodišče tribunale distrettuale - otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
otroški organizem l'organismo del bambino
otroška domišljija la fantasia dei bambini
otroški govor il linguaggio dei bambini
otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
muz. otroški zbor coro di voci bianche
otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
otroška mornarska obleka marinara
otroški film film per bambini
otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
otroške jasli asilo nido
otroška klinika clinica pediatrica
otroška negovalka puericultrice
otroški zdravnik pediatra
otroški dodatek assegni familiari
otroška pisava scrittura infantile
gastr. otroški piškoti savoiardi
med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
med. otroška smola meconio
otroška soba nursery
otroška stajčica corpetto
farm. otroška svečka nipiosupposta
igre otroška troblja trombetta
šport. otroška vlečnica telebaby
otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
obl. otroški pajac pagliaccetto
otroški plašč paltò
otroški voziček carrozzella, passeggino
otroško strašilo gattomammone
med. otroško zdravstvo pediatria - potípati (-am) perf. ➞ tipati
1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo
2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere
3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate - prepovédati (-povém) | prepovedováti (-újem) perf., imperf. proibire, vietare; sopprimere; inibire; pren. proscrivere:
zakonsko kaj prepovedati vietare per legge
zdravnik mu je prepovedal cigarete il medico gli ha proibito di fumare
prepovedati časopis sopprimere un giornale
prepovedati uporabo poživil inibire l'uso di eccitanti
režim prepoveduje širjenje svobodoljubnih idej il regime proscrive la diffusione di idee libertarie
šport. prepovedati nastop na tekmovanju squalificare - priprávnik (-a) | -ica (-e) m, f candidato (-a), aspirante, apprendista, tirocinante; stagista:
učitelj, zdravnik pripravnik maestro, medico tirocinante - sacerdōte m
1. relig. svečenik; duhovnik
gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
sommo sacerdote papež
2. pren. svečenik:
sacerdote di Esculapio zdravnik
sacerdote delle Muse pesnik
sacerdote di Temi sodnik - sole m
1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu
2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se
3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak
4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)
5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode
6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik - specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
zdravnik specialist medico specialista
med. specialist za bolezni grla laringoiatra
specialist za srce in ožilje cardiologo
specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
specialist za dirke na kronometer passista
specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
specialist za spuste discesista
žarg. specialist za vlome sgarrista - specialista
A) agg. (m pl. -ti) specialist:
medico specialista zdravnik specialist
B) m, f (m pl. -ti)
1. strokovnjak, strokovnjakinja; specialist, specialistka
2. med. specialist, specialistka:
specialista in malattie infantili specialist za otroške bolezni
3. šport specialist (za neko disciplino) - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - sposóben (-bna -o) adj.
1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità
2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio - štáben (-bna -o) adj. voj. dello stato maggiore; di, del comando:
štabni oficir ufficiale di stato maggiore
štabni zdravnik capitano medico - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - ufficiale
A) agg.
1. uraden, služben:
Gazzetta Ufficiale Uradni list
2. ekst. uraden:
fidanzamento ufficiale uradna zaroka
visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja
B) m
1. uradnik:
pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
ufficiale di gara šport sodnik; delegat
ufficiale sanitario uradni zdravnik
ufficiale di stato civile matičar
2. voj. častnik, oficir:
ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
ufficiale di picchetto dežurni častnik
3. hist. častnik (pri viteških redih) - ušésen (-sna -o) adj. dell'orecchio; auricolare:
anat. ušesna mečica lobulo (dell'orecchio)
ušesna odprtina cavità auricolare
ušesna troblja tromba d'Eustachio
fiziol. ušesno maslo cerume
vet. ušesna znamka targhetta (auricolare)
med. ušesni zdravnik otoiatra, specialista delle malattie dell'orecchio