Franja

Zadetki iskanja

  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • plêsti (plêtem)

    A) imperf.

    1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
    plesti nogavice fare la calza

    2. intrecciare, intessere; tessere:
    plesti vence intrecciare ghirlande
    plesti kite fare le trecce
    plesti košare intrecciare cesti
    plesti s slamo impagliare
    pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

    3. pren. tramare, ordire:
    plesti zaroto tramare una congiura

    4. pren. inventare:
    plesti laži inventare menzogne
    plesti besede o parlare, discorrere di

    5. pren. macchinare, creare

    B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

    1. girare; manifestarsi, apparire

    2. diffondersi:
    čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

    3. pren. accadere, succedere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govorica se mu plete farfuglia, si impappina
    govor se je pletel o si parlò, si discorse di
    vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
    plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.
  • ponávljati (-am) | ponovíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. ripetere, reiterare, rifare; bissare:
    ponavljati gibe ripetere i movimenti
    ponavljati iste besede rifare lo stesso discorso
    ponoviti vprašanje rinnovare la domanda; ripetere la domanda
    ponoviti odlomek bissare il brano
    ponavljati obrabljene fraze rifriggere luoghi comuni

    2. šol. ripetere, ripassare, rivedere:
    ponoviti gradivo, lekcijo ripetere, rivedere la lezione
    ponavljati razred ripetere l'anno

    B) ponávljati se (-am se) | ponovíti se (-ím se) imperf., perf., refl. ripetersi:
    potresni sunki se ponavljajo le scosse sismiche si ripetono
    pisatelj se je začel ponavljati lo scrittore ha preso a ripetersi
  • porre*

    A) v. tr. (pres. pongo)

    1. postaviti, postavljati; dajati:
    porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
    porre a frutto una somma vložiti vsoto
    porre a tavola dati na mizo
    porre giù odložiti; pren. opustiti
    por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
    porre in croce pren. mučiti

    2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
    porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
    porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
    porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
    porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

    3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

    4. pren. meniti:
    poniamo che... recimo, da

    5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
    porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
    porre una questione nakazati, zastaviti problem
    porre mente (a) preudariti, premisliti
    porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
    porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
    porre in essere uresničiti, udejaniti

    B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
    porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
    porsi a sedere sesti
    porsi a tavola sesti za mizo
    porsi in difesa (di) postaviti se v bran
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • postránski (-a -o) adj. complementare, addizionale; extra, secondario, marginale, irrilevante, in sottordine:
    postranski zaslužek guadagno extra
    postranski dogodek fatto marginale, episodico
    postransko vprašanje una questione in sottordine, secondaria
  • potískati1 (-am) | potísniti (-em) imperf., perf.

    1. spingere:
    potiskati naprej, nazaj, noter, ven spingere avanti, indietro, dentro, fuori
    potiskati čoln v morje spingere l'imbarcazione nel mare
    potisniti naboj v cev spingere la cartuccia in canna
    pren. potiskati na obrobje emarginare

    2. costringere:
    potiskati državo v izolacijo costringere un Paese a isolarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    potisniti komu nož med rebra pugnalare qcn., accoltellare qcn.; piantare, conficcare il coltello tra le costole a qcn.
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non discutere più del problema
    pren. potiskati kaj v pozabo mettere qcs., far cadere qcs. nel dimenticatoio
    potisniti koga v zakon costringere uno a sposarsi
  • prenaširôko (-av.) adv. troppo estesamente, per esteso; troppo:
    prenaširoko odpreti okno spalancare troppo la finestra
    prenaširoko obravnavati vprašanje trattare un argomento troppo per esteso
  • prestížen (-žna -o) adj. di prestigio, prestigioso:
    prestižno vprašanje questione di prestigio
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • principio m (pl. -pi)

    1. začetek; začenjanje:
    dare principio sprožiti, začeti
    prendere principio začeti, začenjati se
    i principi della civiltà začetki civilizacije
    in principio, al principio prej, sprva
    dal principio od začetka

    2. izvor; počelo:
    il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva

    3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
    questione di principio načelno vprašanje
    per principio načeloma

    4. kem.
    principio attivo glavna sestavina
  • proporre*

    A) v. tr. (pres. propongo) predložiti, predlagati; ponuditi; postaviti, postavljati; določiti, določati:
    proporre un quesito postaviti vprašanje
    proporre la candidatura predlagati kandidaturo; (designare)
    proporre qcn. presidente določiti koga za predsednika

    B) ➞ proporsi v. rifl. (pres. mi propongo) nameniti se, skleniti; zastaviti si:
    proporsi di visitare Firenze nameniti se obiskati Firenze
    proporsi una meta zastaviti si cilj
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • ravnína (-e) f

    1. geogr. pianura; piano, piana; tavoliere (v Apuliji); campidano (na Sardiniji); šport.
    ciljna ravnina rettilineo d'arrivo

    2. piano, livello:
    ravnina oken il piano, il livello delle finestre

    3. redko (raven) livello, tenore:
    življenjska ravnina tenore di vita
    kulturna ravnina livello culturale
    obravnavati vprašanje na različnih ravninah discutere il problema a vari livelli
    lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina piano fonologico, semantico, sintattico

    4. mat. piano:
    navpična, vodoravna ravnina piano verticale, orizzontale
    mat. projekcijska, simetrijska ravnina piano di proiezione, simmetrico
  • razmejítven (-a -o) adj. di demarcazione; di separazione; avt. spartitraffico;
    razmejitvena črta linea di demarcazione; ekst. linea di separazione
    razmejitveni (mejni)
    pas zona del confine
    razmejitveno vprašanje delimitazione, definizione del confine
  • retóričen (-čna -o) adj. retorico, accademico; dissertatorio; tribunesco; gonfio, prolisso:
    retorični slog stile retorico
    retoričen ton tono dissertatorio
    pejor. retorično razpravljanje discorso accademico
    lit. retorična figura figura retorica
    retorično vprašanje domanda retorica
  • rinnovare

    A) v. tr. (pres. rinnōvo)

    1. obnoviti, obnavljati; prenoviti, prenavljati (tudi pren.):
    rinnovare l'aria prezračiti
    rinnovare il dolore pren. povečati bolečino
    rinnovare un edificio prenoviti stavbo
    rinnovare il fuoco podžgati ogenj
    rinnovare la società prenoviti družbo

    2. ponoviti, ponavljati; obnoviti, obnavljati, podaljšati:
    rinnovare la domanda ponoviti vprašanje
    rinnovare il contratto podaljšati pogodbo

    3. prenoviti, prenavljati, posodobiti, posodabljati, modernizirati:
    rinnovare l'armamento modernizirati oborožitev

    B) ➞ rinnovarsi v. rifl. (pres. mi rinnōvo)

    1. prenoviti, prenavljati se

    2. ponoviti, ponavljati se
  • ripētere

    A) v. tr. (pres. ripēto)

    1. ponoviti, ponavljati:
    ripetere l'anno, ripetere šol. ponavljati razred
    ripetere la domanda ponoviti vprašanje
    ripetere la lezione ponoviti lekcijo, gradivo

    2. pravo zahtevati v povračilo

    B) ➞ ripētersi v. rifl. v. rifl. (pres. mi ripēto) ponoviti, ponavljati se