odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.
1. rispondere; replicare:
pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
odgovoriti primerno rispondere a tono
odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera
2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire
3. replicare, ribattere, controbattere
4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze
5. (zagovarjati se) rispondere:
za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali
6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma
7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
Zadetki iskanja
- odpŕt (-a -o) adj.
1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta
2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto
3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta
4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open
5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - plêsti (plêtem)
A) imperf.
1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza
2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.
3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura
4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di
5. pren. macchinare, creare
B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.
1. girare; manifestarsi, apparire
2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie
3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn. - ponávljati (-am) | ponovíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. ripetere, reiterare, rifare; bissare:
ponavljati gibe ripetere i movimenti
ponavljati iste besede rifare lo stesso discorso
ponoviti vprašanje rinnovare la domanda; ripetere la domanda
ponoviti odlomek bissare il brano
ponavljati obrabljene fraze rifriggere luoghi comuni
2. šol. ripetere, ripassare, rivedere:
ponoviti gradivo, lekcijo ripetere, rivedere la lezione
ponavljati razred ripetere l'anno
B) ponávljati se (-am se) | ponovíti se (-ím se) imperf., perf., refl. ripetersi:
potresni sunki se ponavljajo le scosse sismiche si ripetono
pisatelj se je začel ponavljati lo scrittore ha preso a ripetersi - porre*
A) v. tr. (pres. pongo)
1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti
2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)
3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)
4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da
5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti
B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran - postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - postránski (-a -o) adj. complementare, addizionale; extra, secondario, marginale, irrilevante, in sottordine:
postranski zaslužek guadagno extra
postranski dogodek fatto marginale, episodico
postransko vprašanje una questione in sottordine, secondaria - potískati1 (-am) | potísniti (-em) imperf., perf.
1. spingere:
potiskati naprej, nazaj, noter, ven spingere avanti, indietro, dentro, fuori
potiskati čoln v morje spingere l'imbarcazione nel mare
potisniti naboj v cev spingere la cartuccia in canna
pren. potiskati na obrobje emarginare
2. costringere:
potiskati državo v izolacijo costringere un Paese a isolarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potisniti komu nož med rebra pugnalare qcn., accoltellare qcn.; piantare, conficcare il coltello tra le costole a qcn.
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non discutere più del problema
pren. potiskati kaj v pozabo mettere qcs., far cadere qcs. nel dimenticatoio
potisniti koga v zakon costringere uno a sposarsi - prenaširôko (-av.) adv. troppo estesamente, per esteso; troppo:
prenaširoko odpreti okno spalancare troppo la finestra
prenaširoko obravnavati vprašanje trattare un argomento troppo per esteso - prestížen (-žna -o) adj. di prestigio, prestigioso:
prestižno vprašanje questione di prestigio - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - principio m (pl. -pi)
1. začetek; začenjanje:
dare principio sprožiti, začeti
prendere principio začeti, začenjati se
i principi della civiltà začetki civilizacije
in principio, al principio prej, sprva
dal principio od začetka
2. izvor; počelo:
il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva
3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
questione di principio načelno vprašanje
per principio načeloma
4. kem.
principio attivo glavna sestavina - proporre*
A) v. tr. (pres. propongo) predložiti, predlagati; ponuditi; postaviti, postavljati; določiti, določati:
proporre un quesito postaviti vprašanje
proporre la candidatura predlagati kandidaturo; (designare)
proporre qcn. presidente določiti koga za predsednika
B) ➞ proporsi v. rifl. (pres. mi propongo) nameniti se, skleniti; zastaviti si:
proporsi di visitare Firenze nameniti se obiskati Firenze
proporsi una meta zastaviti si cilj
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - ravnína (-e) f
1. geogr. pianura; piano, piana; tavoliere (v Apuliji); campidano (na Sardiniji); šport.
ciljna ravnina rettilineo d'arrivo
2. piano, livello:
ravnina oken il piano, il livello delle finestre
3. redko (raven) livello, tenore:
življenjska ravnina tenore di vita
kulturna ravnina livello culturale
obravnavati vprašanje na različnih ravninah discutere il problema a vari livelli
lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina piano fonologico, semantico, sintattico
4. mat. piano:
navpična, vodoravna ravnina piano verticale, orizzontale
mat. projekcijska, simetrijska ravnina piano di proiezione, simmetrico - razmejítven (-a -o) adj. di demarcazione; di separazione; avt. spartitraffico;
razmejitvena črta linea di demarcazione; ekst. linea di separazione
razmejitveni (mejni)
pas zona del confine
razmejitveno vprašanje delimitazione, definizione del confine - retóričen (-čna -o) adj. retorico, accademico; dissertatorio; tribunesco; gonfio, prolisso:
retorični slog stile retorico
retoričen ton tono dissertatorio
pejor. retorično razpravljanje discorso accademico
lit. retorična figura figura retorica
retorično vprašanje domanda retorica - rinnovare
A) v. tr. (pres. rinnōvo)
1. obnoviti, obnavljati; prenoviti, prenavljati (tudi pren.):
rinnovare l'aria prezračiti
rinnovare il dolore pren. povečati bolečino
rinnovare un edificio prenoviti stavbo
rinnovare il fuoco podžgati ogenj
rinnovare la società prenoviti družbo
2. ponoviti, ponavljati; obnoviti, obnavljati, podaljšati:
rinnovare la domanda ponoviti vprašanje
rinnovare il contratto podaljšati pogodbo
3. prenoviti, prenavljati, posodobiti, posodabljati, modernizirati:
rinnovare l'armamento modernizirati oborožitev
B) ➞ rinnovarsi v. rifl. (pres. mi rinnōvo)
1. prenoviti, prenavljati se
2. ponoviti, ponavljati se - ripētere
A) v. tr. (pres. ripēto)
1. ponoviti, ponavljati:
ripetere l'anno, ripetere šol. ponavljati razred
ripetere la domanda ponoviti vprašanje
ripetere la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
2. pravo zahtevati v povračilo
B) ➞ ripētersi v. rifl. v. rifl. (pres. mi ripēto) ponoviti, ponavljati se