kàr (čésar)
A)  pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
 naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
 to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
 pren. kar je, (to) je è quello che è
 bo, kar bo sarà quel che sarà
2.  (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
 tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione
3.  (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
 zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
 ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce
B)  adv.
1.  (poudarja intenzivnost dejanja):
 kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio
2.  (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
 spi kar oblečen dorme (così) vestito
 čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
 kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto
3.  (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
 v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori
4.  (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
 dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
 kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene
5.  (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
 kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va
6.  kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
 kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)
7.  (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
 kar naprej, prosim avanti, prego
 (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
 kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
 ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
 pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente
C)  konj.
1.  (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
 denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
 izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
 naj stane, kar hoče costi quel che costi
2.  (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
 kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
 Zadetki iskanja
-  kásen (-sna -o) adj.
 1. (pozen) tardo; ritardatario:
 biti kasen fare tardi
 kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
 kasna setev semina tarda
 kasni srednji vek tardo medio evo
 2.
 kasen večer tarda sera
 kasno popoldne tardo pomeriggio
 3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
 tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo
-  kdáj2 adv.
 1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
 pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
 kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
 zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto
 2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
 v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti
 3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
 take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
 lepa je kot le kdaj è bellissima
-  ko konj. (v odvisnih stavkih)
 1. (v časovnih stavkih za izražanje)
 a) (sočasnosti) quando:
 ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
 b) (predhodnosti) (non) appena:
 brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
 c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
 za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
 č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
 lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
 2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
 kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
 3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
 ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
 (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
 4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
 ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
 5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
 odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
 6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
 bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
 dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
-  kot konj.
 I. (v stavku)
 1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
 prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
 (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
 njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
 odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
 to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
 3. (za izražanje podobnosti) come, da:
 bel kot sneg bianco come la neve
 vede se kot gospodar si comporta da padrone
 dela kot črna živina lavora come un negro
 4. (za izražanje približne podobnosti) come:
 sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
 počuti se kot prerojen si sente come rinato
 5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
 z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
 kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
 6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
 7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
 to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
 kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
 II.
 1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
 a) come:
 obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
 b) di quanto, di quel che; come:
 pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
 ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
 c) kot da come se, come:
 vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
 č) kot če se non:
 odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
 d) kot (... tako) come (... così):
 kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
 delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
 2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
 glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
 poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
 to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
 ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
-  kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
 kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
 rediti kure allevare le galline, il pollame
 jesti kuro mangiare un pollo
 pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
 PREGOVORI:
 tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
-  lamentare
 A) v. tr. (pres. lamento)
 1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
 2. poročati, beležiti:
 nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
 B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
 1. tožiti
 2. pritožiti, pritoževati se:
 non mi lamento nimam se kaj pritoževati
-  lè1 adv.
 1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
 to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
 2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
 vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
 3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
 tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
 4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
 plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
 nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
 5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
 le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
 le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
 6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
 le nič ne jokaj! su, non frignare!
 (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
 le brez skrbi! niente paura!
 le korajžno! su, coraggio!
 7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
 da ste le zdravi purché siate sani
 če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
 da te le ni sram dovresti vergognartene!
 8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
 zvit kot le kaj furbo di tre cotte
 prijazen kot le kaj gentilissimo
-  letéti (-ím) imperf.
 1. volare:
 divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
 vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
 pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
 leteti čez trasvolare
 2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
 izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
 krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
 3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
 letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
 4. (hitro minevati) volare:
 čas leti il tempo vola
 5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
 6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
 očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
 pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
 kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
 ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
 vse že leti na kup tutto va in rovina
 pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
 vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
 misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
 pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
 leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
 leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
 pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
 žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
 PREGOVORI:
 enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
-  lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
 1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
 zopet se lotiti študija riprendere gli studi
 lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
 slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
 gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
 2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
 lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
 lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
 lotiti se koga fizično aggredire qcn.
 3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
 loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
 lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
 železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
 jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
 ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
 pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
-  lúna (-e) f
 1. astr. luna, Luna:
 luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
 žarki lune i raggi della luna
 polet na luno volo sulla luna
 mlada luna luna nuova
 polna luna luna piena
 2. (mesečina) luna:
 luna ga nosi è sonnambulo
 pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
 pren. lajati v luno abbiare alla luna
 pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
 astr. Jupitrove lune le lune di Giove
-  lupo
 A) m
 1. zool. volk (Canis lupus):
 avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
 tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
 in bocca al lupo! srečno!
 lupo di mare pren. morski volk
 lupo mannaro volkodlak
 2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
 3. med. lupus
 PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
 lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
 chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
 chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
 B) agg. invar.
 cane lupo volčjak
 pesce lupo luben (Labrax lupus)
-  ma
 A) cong.
 1. ampak, pa, vendar, toda:
 sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni
 2. a, vendar (na začetku stavka):
 ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
 ma va là! pojdi no!
 ma no! kaj res!
 ma bravo! bravo, bravo!
 ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!
 3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
 ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje
 B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
 non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
-  málo adv.
 1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
 malo po domače zaplesati fare quattro salti
 malo znani kraji luoghi poco conosciuti
 povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
 malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
 malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
 bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti
 2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
 še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)
 3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
 malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
 malo hvaležna naloga un compito ingrato
 4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
 še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'
 5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
 denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti
 6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
 malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
 pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
 kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
 ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 malo norčav pazzerello
 malo verjeten improbabile, inverosimile
 malo znan malnoto
 pog. malo pokvariti sciupacchiare
 malo prodati vendicchiare
 malo razumeti intendicchiare
 PREGOVORI:
 dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
 veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
-  mancanza f
 1. pomanjkanje:
 in mancanza di meglio če ni boljšega
 2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
 commettere una mancanza pregrešiti se
 mancanza disciplinare disciplinski prekršek
 mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene
 3. nepravilnost, napaka
 PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre
-  mancare
 A) v. intr. (pres. manco)
 1. manjkati, primanjkovati:
 mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
 non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
 gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
 non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
 2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
 mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
 non mancare di coraggio biti pogumen
 3. umreti:
 è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
 4. biti odsoten, daleč:
 sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
 5. opustiti, opuščati:
 non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
 6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
 mancare alla parola besedo snesti
 mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
 7. zmotiti se, pogrešiti
 B) v. tr. zgrešiti:
 mancare il treno pog. zamuditi vlak
 PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
 a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
-  mangiare
 A) v. tr. (pres. mangio)
 1. jesti:
 mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
 mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
 mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
 mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
 mangiare di magro postno jesti
 mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
 mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
 mangia e dormi pren. lenuh
 mangiare alla carta jesti po naročilu
 far da mangiare skuhati
 PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
 2. žreti, požirati (tudi pren.):
 mangiarsi il fegato žreti se od jeze
 mangiarsi la parola pren. snesti besedo
 mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
 3. razjedati:
 la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
 4. porabiti, potrošiti
 5. pognati, zapraviti
 PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
 o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
 il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
 l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
 B) m jed; obrok
-  márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
 sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
 pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente
-  maturare
 A) v. tr. (pres. maturo)
 1. zoriti:
 il sole matura i frutti sonce zori sadje
 2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
 3. izdelati, razdelati, dodelati:
 maturare un piano dodelati načrt
 B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
 gli interessi sono maturati obresti so dospele
 PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
-  mēglio
 A) avv.
 1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
 sentirsi meglio bolje se počutiti
 cambiare in meglio poboljšati se
 andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
 vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
 2. laže, jasneje
 3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
 oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
 faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
 B) agg. invar. boljši:
 la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
 la camera meglio najboljša soba
 alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
 C) m invar. najboljše:
 fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
 al meglio na najboljši način
 nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
 per il meglio najbolje, najlepše
 speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
 per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
 Č) f invar. najboljše:
 avere la meglio (su) zmagati, premagati