Franja

Zadetki iskanja

  • fōlle

    A) agg.

    1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
    sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
    avere un'idea folle imeti noro idejo

    2. tehn. prazen, prost (tek motorja)

    B) m

    1. blaznež, norec:
    sguardo da folle blazen pogled

    2. tehn.
    in folle v prostem teku:
    mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
  • forzare

    A) v. tr. (pres. fōrzo)

    1. prisiliti:
    l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

    2. posiliti; na silo kaj storiti:
    forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
    forzare una porta vlomiti vrata
    forzare un blocco razbiti blokado
    forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

    3. napenjati:
    forzare la voce napenjati glas
    forzare la marcia voj. pospešiti marš

    B) v. intr. tiščati, stiskati:
    la scarpa forza čevelj tišči
  • furibondo agg. besen, srdit:
    era furibondo per l'accaduto bil je besen zaradi dogodka
    menare colpi furibondi srdito udrihati
    appetito furibondo šalj. volčji tek
  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • invogliare

    A) v. tr. (pres. invōglio) spodbuditi, spodbujati; zbuditi, zbujati:
    invogliare l'appetito (stuzzicare) zbuditi tek

    B) ➞ invogliarsi v. rifl. (pres. mi invōglio)
    invogliarsi (di) zaželeti si (kaj):
    invogliarsi di una donna poželeti si žensko
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • maratónski (-a -o) adj.

    1. šport.
    maratonski tek maratona
    maratonski tekač maratoneta

    2. šport. (nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo)
    maratonsko plavanje maratona di nuoto
    maratonski plavalec nuotatore su lunghe distanze

    3. pren. fiume:
    maratonski govor discorso fiume
  • ogreválen (-lna -o) adj. di, per riscaldamento; calorifico:
    šport. ogrevalna vaja esercizio preatletico
    ogrevalni tek sgambata, sgambatura
  • orientacíjski (-a -o) adj.

    1. di orientamento; di riferimento:
    pren. orientacijska točka caposaldo

    2. pren. (okviren, približen) orientativo, approssimativo

    3. šport.
    orientacijski tek, pohod orienteering, orientamento
  • ostacolo m

    1. ovira, zapreka, zadržek:
    opporre un ostacolo postaviti oviro

    2. šport ovira:
    corsa a ostacoli tek čez ovire
  • ovíra (-e) f

    1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
    žična ovira reticolato
    voj. žične ovire cavalli di Frisia

    2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
    biti ovira essere di ostacolo (a)
    delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
    naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
    objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
    šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
    birokratske ovire le pastoie burocratiche
    postavljati ovire frapporre ostacoli
    ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.
  • pantagruēlico agg. (m pl. -ci) pantagruelski:
    appetito pantagruelico nenasiten, pretiran tek
    pranzo pantagruelico bogata, razkošna pojedina, požrtija
  • parēnte m, f

    1. sorodnik, sorodnica:
    parenti stretti ožji sorodniki, ožje sorodstvo

    2. knjižno roditelj

    3. pren. sorodna, podobna stvar:
    l'appetito è parente della fame tek je soroden, je blizu lakoti
  • piano1

    A) agg.

    1. raven:
    terreno piano ravno zemljišče
    figura piana mat. lik

    2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
    in lingua piana v preprostem jeziku

    3. relig. tih:
    messa piana tiha maša

    4. šport
    corsa piana tek

    5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
    parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)

    6. lit.
    rima piana ženska rima

    B) avv.

    1. počasi, previdno:
    andarci piano biti skrajno previden
    posa piano trgov. pazi: lomljivo!

    2. potihoma
  • počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
    počasna vožnja corsa lenta
    počasen človek un uomo tardo, lento
    počasna smrt morte lenta
    biti počasnih nog camminare lentamente
    biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
    počasno delo lavoro che esige molto tempo
    avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
    farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
    pren. počasen hrust pachiderma
    počasni ples lento
    film., šport. počasni posnetek moviola
    tv počasni tek rallentamento
    iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia
  • podistico agg. (m pl. -ci) šport v zvezi s hojo, s tekom:
    gara podistica di marcia tekmovanje v (hitri) hoji
    corsa podistica tek
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • próga (-e) f

    1. linea, striscia; banda:
    navpične, poševne, vodoravne proge linee verticali, oblique, orizzontali

    2. (načrtno speljana pot) linea, binario:
    dvotirna, enotirna proga binario unico, doppio
    tramvajska, železniška proga linea tramviaria, ferroviaria
    avtobusna proga linea di autobus
    občasna, redna (stalna) proga linea provvisoria, regolare
    žel. normalnotirna, ozkotirna proga binario a scartamento normale, a scartamento ridotto

    3. navt., aer. linea, via, rotta:
    ladijska, letalska proga linea marittima, aerea
    mednarodne proge linee internazionali

    4. šport. pista, percorso, tracciato, distanza:
    dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga pista da corsa, percorso per gare di nuoto, pista da sci, pista da corsa (da fondo)
    tek na kratke, dolge, srednje proge corsa di velocità, di fondo, di mezzofondo
    preplavati, prevoziti progo v rekordnem času superare la distanza in tempo record

    5. metal. linea:
    valjalna proga linea di laminazione
    mont. odkopna proga galleria di trasporto

    6. med.
    nosečnostne proge strie gravidiche
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci