fōlle
A) agg.
1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
avere un'idea folle imeti noro idejo
2. tehn. prazen, prost (tek motorja)
B) m
1. blaznež, norec:
sguardo da folle blazen pogled
2. tehn.
in folle v prostem teku:
mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
Zadetki iskanja
- forzare
A) v. tr. (pres. fōrzo)
1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti
2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede
3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš
B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči - furibondo agg. besen, srdit:
era furibondo per l'accaduto bil je besen zaradi dogodka
menare colpi furibondi srdito udrihati
appetito furibondo šalj. volčji tek - híter (-tra -o) adj.
1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante
2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido - invogliare
A) v. tr. (pres. invōglio) spodbuditi, spodbujati; zbuditi, zbujati:
invogliare l'appetito (stuzzicare) zbuditi tek
B) ➞ invogliarsi v. rifl. (pres. mi invōglio)
invogliarsi (di) zaželeti si (kaj):
invogliarsi di una donna poželeti si žensko - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - maratónski (-a -o) adj.
1. šport.
maratonski tek maratona
maratonski tekač maratoneta
2. šport. (nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo)
maratonsko plavanje maratona di nuoto
maratonski plavalec nuotatore su lunghe distanze
3. pren. fiume:
maratonski govor discorso fiume - ogreválen (-lna -o) adj. di, per riscaldamento; calorifico:
šport. ogrevalna vaja esercizio preatletico
ogrevalni tek sgambata, sgambatura - orientacíjski (-a -o) adj.
1. di orientamento; di riferimento:
pren. orientacijska točka caposaldo
2. pren. (okviren, približen) orientativo, approssimativo
3. šport.
orientacijski tek, pohod orienteering, orientamento - ostacolo m
1. ovira, zapreka, zadržek:
opporre un ostacolo postaviti oviro
2. šport ovira:
corsa a ostacoli tek čez ovire - ovíra (-e) f
1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
žična ovira reticolato
voj. žične ovire cavalli di Frisia
2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
biti ovira essere di ostacolo (a)
delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
birokratske ovire le pastoie burocratiche
postavljati ovire frapporre ostacoli
ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl. - pantagruēlico agg. (m pl. -ci) pantagruelski:
appetito pantagruelico nenasiten, pretiran tek
pranzo pantagruelico bogata, razkošna pojedina, požrtija - parēnte m, f
1. sorodnik, sorodnica:
parenti stretti ožji sorodniki, ožje sorodstvo
2. knjižno roditelj
3. pren. sorodna, podobna stvar:
l'appetito è parente della fame tek je soroden, je blizu lakoti - piano1
A) agg.
1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik
2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku
3. relig. tih:
messa piana tiha maša
4. šport
corsa piana tek
5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)
6. lit.
rima piana ženska rima
B) avv.
1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!
2. potihoma - počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia - podistico agg. (m pl. -ci) šport v zvezi s hojo, s tekom:
gara podistica di marcia tekmovanje v (hitri) hoji
corsa podistica tek - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - próga (-e) f
1. linea, striscia; banda:
navpične, poševne, vodoravne proge linee verticali, oblique, orizzontali
2. (načrtno speljana pot) linea, binario:
dvotirna, enotirna proga binario unico, doppio
tramvajska, železniška proga linea tramviaria, ferroviaria
avtobusna proga linea di autobus
občasna, redna (stalna) proga linea provvisoria, regolare
žel. normalnotirna, ozkotirna proga binario a scartamento normale, a scartamento ridotto
3. navt., aer. linea, via, rotta:
ladijska, letalska proga linea marittima, aerea
mednarodne proge linee internazionali
4. šport. pista, percorso, tracciato, distanza:
dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga pista da corsa, percorso per gare di nuoto, pista da sci, pista da corsa (da fondo)
tek na kratke, dolge, srednje proge corsa di velocità, di fondo, di mezzofondo
preplavati, prevoziti progo v rekordnem času superare la distanza in tempo record
5. metal. linea:
valjalna proga linea di laminazione
mont. odkopna proga galleria di trasporto
6. med.
nosečnostne proge strie gravidiche - pròst (prôsta -o)
A) adj.
1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo
2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento
3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato
4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato
5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle
B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci