Franja

Zadetki iskanja

  • VO kratica

    1. Very Old (molto vecchio) zelo star (v vinarstvu)

    2. velocità ordinaria navadna hitrost
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)
  • zvézdnik (-a) m astro, divo; star
  • adagio2 m (pl. -gi) rek, pregovor:
    un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano star rek uči: počasi se daleč pride
  • alleluia m invar. relig. aleluja:
    cantare alleluia pren. radostno vzklikati, veseliti se
    vecchio come l'alleluia star kot zemlja
  • ammuffire v. intr. (pres. ammuffisco) plesneti (tudi pren.):
    il pane vecchio ammuffisce star kruh plesni
    tenere i soldi ad ammuffire pustiti, da denar plesni
    ammuffire in un remoto paesino plesneti v odmaknjeni vasici
  • anche cong.

    1. tudi:
    anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

    2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
    Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

    3. (podkrepi idejo možnosti)
    avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

    4. celo:
    l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
    c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

    5. četudi, čeprav:
    anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
    anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
    anche se čeprav
    anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
    quand'anche recimo tudi, da
  • ancora f sidro:
    gettar l'ancora, dar fondo all'ancora zasidrati se
    star sull'ancora biti zasidran
    levare, salpare l'ancora dvigniti sidro
    ancora di salvezza pren. zadnje upanje
  • anno m leto:
    anno astronomico astronomsko leto
    anno bisestile prestopno leto
    anno civile koledarsko leto
    anno lunare lunino leto
    anno luce svetlobno leto
    anno siderale zvezdno leto
    anno solare sončno leto
    anno accademico študijsko leto
    anno santo sveto leto
    anno scolastico šolsko leto
    l'anno corrente tekoče leto
    l'anno nuovo novo leto
    l'anno prossimo prihodnje leto
    l'anno scorso, passato lansko leto, lani
    di anno in anno iz leta v leto
    di qui a un anno čez leto dni
    Capo d'anno Novo leto
    entro l'anno v tem letu
    un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
    buon anno! srečno novo leto!
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto
    è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
    anni fa, anni or sono pred leti
    un uomo di trent'anni tridesetleten moški
    compiere gli anni dopolniti leta
    i verdi anni mlada leta
    avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
    levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
    portare bene gli anni skrivati leta
    i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • arca f

    1. rakev, sarkofag

    2. skrinja:
    riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
    arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
    arca di scienze pren. učen človek

    3.
    arca di Noè biblijsko Noetova barka
    essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

    4. zool. noetova barčica (Arca noae)
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • brodetto m

    1. pomanjš. od ➞ brodo

    2. kulin. brodet (ribja juha)

    3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono

    4. pren.
    più antico del brodetto star kot zemlja

    5. mešanica, brozga, godlja
  • conoscēnza f

    1. znanje, poznavanje, vednost:
    ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
    le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
    prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
    a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
    a conoscenza di tutti vsi vedo
    per conoscenza admin. v vednost

    2. spoznanje

    3. zavest:
    perdere (la) conoscenza onesvestiti se
    esser privo di conoscenza biti nezavesten
    riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

    4. ekst. znanec:
    una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije
  • contare

    A) v. tr. (pres. conto)

    1. šteti, prešteti:
    si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
    contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

    2. šteti, upoštevati

    3. nameravati, računati:
    conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

    4. šteti, imeti:
    il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

    5. pog. pripovedovati:
    contarle grosse pren. debele stresati

    B) v. intr.

    1. šteti:
    contare fino a dieci šteti do deset

    2. šteti, veljati:
    contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

    3. računati na:
    contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

    C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za
  • convitto m vzgojni zavod, konvikt:
    star in convitto biti v zavodu
  • cucco2 m (pl. -chi) kukavica:
    vecchio cucco pren. stari bedak
    vecchio come il cucco star ko zemlja
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • data f

    1. datum, dan:
    data di nascita datum rojstva
    in data d'oggi na današnji dan, danes
    a data da destinarsi do nadaljnjega
    di antica data, di lunga data, di vecchia data daven, starodaven, star
    di fresca data nedaven, novejši
    a un mese data danes mesec dni

    2. igre mešanje in deljenje kart:
    avere la data igrati prvi
  • decrēpito agg.

    1. onemogel, ostarel:
    vecchio decrepito hudo star

    2. pren. propadel, zastarel