medméten (-tna -o) adj. lingv. interiettivo:
medmetni stavek proposizione interiettiva
Zadetki iskanja
- napóveden (-dna -o) adj. di previsione, previsionale:
lingv. napovedni stavek proposizione allocutoria - neodvísen (-sna -o) adj. indipendente (da), autonomo (tudi ekst.):
časn. neodvisen list giornale indipendente
mat. neodvisna spremenljivka variabile indipendente
obl. neodvisna (samostojna)
manekenka volante
lingv. neodvisni stavek (proposizione) indipendente - nepopóln (-a -o) adj. incompleto, lacunoso, incompiuto, imperfetto, frammentario:
lingv. nepopolni stavek proposizione ellittica
mat. nepopolno število numero incompiuto
soc. nepopolna družina famiglia incompleta - nikálen (-lna -o) adj. negativo; lingv. negativo; privativo, sottrattivo:
nikalen odgovor risposta negativa
lingv. nikalni stavek proposizione negativa - níz (-a) m
1. filo:
niz biserov filo di perle
2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole
3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
niz biserov una filza di perle
4. šport. set
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
niz podatkov serie di dati
inform. niz podatkov archivio dati
izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
mat. niz točk serie di punti
5. lingv., inform. stringa - objékten (-tna -o) adj. dell'oggetto, oggettivo, oggettuale:
lingv. objektni stavek subordinata oggettiva
um. objektna umetnost arte oggettuale - odvísen (-sna -o) adj.
1. odvisen od dipendente da:
biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna
2. subordinato, soggetto:
žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
lingv. odvisni govor discorso indiretto
odvisni stavek (proposizione) subordinata
odvisni skloni casi obliqui
ekon. odvisni stroški costi variabili
3. (zasvojen) dipendente:
odvisen od alkohola alcoldipendente
odvisen od droge tossicodipendente
odvisen od zdravil farmacodipendente - ozirálen (-lna -o) adj. lingv. relativo:
oziralni stavek, odvisnik subordinata relativa
oziralni zaimek pronome relativo - podréden (-dna -o) adj. lingv. ipotattico, subordinativo, subordinato:
podredni stavek proposizione subordinata
podredni veznik congiunzione subordinativa - pogójen (-jna -o) adj. condizionale; condizionato; relativo:
jur. pogojna obsodba condanna condizionale
lingv. pogojni naklon modo condizionale
biol. pogojni refleks riflesso condizionato
lingv. pogojni stavek subordinata condizionale - poslédičen (-čna -o) adj. di conseguenza, consecutivo; di effetto:
posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom il nesso causa-effetto fra la vita e l'opera dello scrittore
lingv. posledični stavek proposizione, subordinata consecutiva - prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio - principale
A) agg. poglaviten, glaven:
proposizione principale jezik glavni stavek
via principale glavna ulica
B) m, f pog. glavni, predstojnik, šef; gospodar; principal
C) m glavno, poglavitno - priréden (-dna -o) adj. lingv. coordinato, coordinativo, paratattico:
priredni veznik congiunzione coordinativa
priredni stavek proposizione coordinata, paratattica - pròst (prôsta -o)
A) adj.
1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo
2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento
3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato
4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato
5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle
B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare - razčléniti (-im) | razčlenjeváti (-újem) perf., imperf.
1. segmentare, sezionare; articolare:
razčleniti parcelo segmentare la particella
2. analizzare; ekst. valutare:
kritično razčleniti analizzare criticamente
razčleniti nastali položaj valutare la nuova situazione
lingv. razčleniti stavek analizzare la frase
3. arhit. articolare, segmentare, suddividere:
razčleniti fasado z lizenami articolare la facciata mediante lesene - relatíven (-vna -o) adj. relativo:
cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
okusi so relativni i gusti sono relativi
doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
mat. relativna verjetnost probabilità relativa
geogr. relativna višina altitudine relativa
filoz. relativni pojem concetto relativo
lingv. relativni stavek subordinata relativa
fiz. relativna hitrost velocità relativa
relativna večina maggioranza relativa
mat. relativno število numero relativo - relativo agg.
1. odnosen, v zvezi (s čim); odgovarjajoč; relativen, oziralen:
addurre le relative prove navesti odgovarjajoče dokaze
pronome relativo jezik oziralni zaimek
proposizione relativa, relativa relativni stavek
2. relativen, pogojen; sorazmeren:
maggioranza relativa relativna večina
numero relativo relativno število
velocità relativa fiz. relativna hitrost - secondario
A) agg. (m pl. -ri)
1. sekundaren; drugostopenjski; nižji:
scuola secondaria nižja šola
2. drugoten, pomožen, manj pomemben; podrejen, odvisen; postranski:
questione secondaria manj pomembno vprašanje
proposizione secondaria jezik odvisni stavek
norma secondaria dodatna norma
3. geol., kem. sekundaren:
alcol secondario sekundarni alkohol
4. ekon. sekundaren:
attività secondaria sekundarna dejavnost
B) m (pl. -ri)
1. geol. mezozoik
2. elektr. sekundarno navitje (transformatorja)