Franja

Zadetki iskanja

  • medméten (-tna -o) adj. lingv. interiettivo:
    medmetni stavek proposizione interiettiva
  • napóveden (-dna -o) adj. di previsione, previsionale:
    lingv. napovedni stavek proposizione allocutoria
  • neodvísen (-sna -o) adj. indipendente (da), autonomo (tudi ekst.):
    časn. neodvisen list giornale indipendente
    mat. neodvisna spremenljivka variabile indipendente
    obl. neodvisna (samostojna)
    manekenka volante
    lingv. neodvisni stavek (proposizione) indipendente
  • nepopóln (-a -o) adj. incompleto, lacunoso, incompiuto, imperfetto, frammentario:
    lingv. nepopolni stavek proposizione ellittica
    mat. nepopolno število numero incompiuto
    soc. nepopolna družina famiglia incompleta
  • nikálen (-lna -o) adj. negativo; lingv. negativo; privativo, sottrattivo:
    nikalen odgovor risposta negativa
    lingv. nikalni stavek proposizione negativa
  • níz (-a) m

    1. filo:
    niz biserov filo di perle

    2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
    stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole

    3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
    niz biserov una filza di perle

    4. šport. set
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    niz podatkov serie di dati
    inform. niz podatkov archivio dati
    izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
    mat. niz točk serie di punti

    5. lingv., inform. stringa
  • objékten (-tna -o) adj. dell'oggetto, oggettivo, oggettuale:
    lingv. objektni stavek subordinata oggettiva
    um. objektna umetnost arte oggettuale
  • odvísen (-sna -o) adj.

    1. odvisen od dipendente da:
    biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
    vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

    2. subordinato, soggetto:
    žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
    mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
    lingv. odvisni govor discorso indiretto
    odvisni stavek (proposizione) subordinata
    odvisni skloni casi obliqui
    ekon. odvisni stroški costi variabili

    3. (zasvojen) dipendente:
    odvisen od alkohola alcoldipendente
    odvisen od droge tossicodipendente
    odvisen od zdravil farmacodipendente
  • ozirálen (-lna -o) adj. lingv. relativo:
    oziralni stavek, odvisnik subordinata relativa
    oziralni zaimek pronome relativo
  • podréden (-dna -o) adj. lingv. ipotattico, subordinativo, subordinato:
    podredni stavek proposizione subordinata
    podredni veznik congiunzione subordinativa
  • pogójen (-jna -o) adj. condizionale; condizionato; relativo:
    jur. pogojna obsodba condanna condizionale
    lingv. pogojni naklon modo condizionale
    biol. pogojni refleks riflesso condizionato
    lingv. pogojni stavek subordinata condizionale
  • poslédičen (-čna -o) adj. di conseguenza, consecutivo; di effetto:
    posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom il nesso causa-effetto fra la vita e l'opera dello scrittore
    lingv. posledični stavek proposizione, subordinata consecutiva
  • prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
    prednje kolo ruota anteriore
    lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
    voj. prednji oddelek reparto avanzato
    prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
    prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
    prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
    geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
    avt. prednja prema avantreno
    voj. prednja straža avamposto, avanguardia
    prednja vrata antiporta
    zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
    prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
    avt. prednji del karoserije calandra
    gled. prednji del odra boccascena
    prednji jarek controfosso
    anat. prednji kočnik premolare
    navt. prednji krov castello, castello di prua
    navt. prednji ladijski valobran battimare
    žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
    gled. prednji parterni sedež poltrona
    avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
    avt. prednji spojler minigonna
    filoz. prednji stavek antecedente
    obl. prednji žep marsupio
  • principale

    A) agg. poglaviten, glaven:
    proposizione principale jezik glavni stavek
    via principale glavna ulica

    B) m, f pog. glavni, predstojnik, šef; gospodar; principal

    C) m glavno, poglavitno
  • priréden (-dna -o) adj. lingv. coordinato, coordinativo, paratattico:
    priredni veznik congiunzione coordinativa
    priredni stavek proposizione coordinata, paratattica
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • razčléniti (-im) | razčlenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. segmentare, sezionare; articolare:
    razčleniti parcelo segmentare la particella

    2. analizzare; ekst. valutare:
    kritično razčleniti analizzare criticamente
    razčleniti nastali položaj valutare la nuova situazione
    lingv. razčleniti stavek analizzare la frase

    3. arhit. articolare, segmentare, suddividere:
    razčleniti fasado z lizenami articolare la facciata mediante lesene
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • relativo agg.

    1. odnosen, v zvezi (s čim); odgovarjajoč; relativen, oziralen:
    addurre le relative prove navesti odgovarjajoče dokaze
    pronome relativo jezik oziralni zaimek
    proposizione relativa, relativa relativni stavek

    2. relativen, pogojen; sorazmeren:
    maggioranza relativa relativna večina
    numero relativo relativno število
    velocità relativa fiz. relativna hitrost
  • secondario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. sekundaren; drugostopenjski; nižji:
    scuola secondaria nižja šola

    2. drugoten, pomožen, manj pomemben; podrejen, odvisen; postranski:
    questione secondaria manj pomembno vprašanje
    proposizione secondaria jezik odvisni stavek
    norma secondaria dodatna norma

    3. geol., kem. sekundaren:
    alcol secondario sekundarni alkohol

    4. ekon. sekundaren:
    attività secondaria sekundarna dejavnost

    B) m (pl. -ri)

    1. geol. mezozoik

    2. elektr. sekundarno navitje (transformatorja)