ascia f
1. tesarska sekira:
maestro d'ascia ladijski tesar
fatto con l'ascia pren. surovo iztesan, grobo narejen
2. pren. grobijan
3. sekira:
dissotterrare l'ascia di guerra pren. izkopati bojno sekiro; šalj. začeti spor
Zadetki iskanja
- comporre*
A) v. tr. (pres. compongo)
1. sestaviti, sestavljati; zložiti, zlagati:
comporre un motore sestaviti motor
2. napisati
3. glasba komponirati
4. urediti, urejati:
comporre i capelli urediti lase
5. dajati videz, izražati:
comporre il viso a mestizia žalostnega se delati
6. poravnati, pobotati; pravo poravnati, spraviti:
comporre una lite poravnati spor
7. tisk staviti
B) ➞ comporsi v. rifl. (pres. mi compongo) sestajati, biti sestavljen; sestavljati:
la famiglia si compone di quattro persone v družini so štirje - decidere*
A) v. tr. (pres. decido)
1. odločiti, odločati
2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
decidere una controversia rešiti spor
3. določiti, določati:
bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda
B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
non decidersi mai biti vedno neodločen - definire v. tr. (pres. definisco)
1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
definire un vocabolo razložiti pomen besede
definire una persona opisati osebo
2. poravnati:
definire una lite poravnati spor - de plano tujka latinsko avv. pravo prijateljsko, sporazumno:
risolvere una controversia de plano sporazumno rešiti spor - devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene - dirimere* v. tr. (pres. dirimo) knjižno razrešiti:
dirimere una controversia razrešiti spor - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - giudicabile
A) agg.
1. ocenljiv, ki ga je mogoče presoditi
2. pravo soden, praven; ki mu je treba, ki mu je mogoče soditi:
controversia giudicabile pravni spor
B) m, f pravo obtoženec, obtoženka - giudicare
A) v. tr. (pres. giudico)
1. soditi, razsoditi, presoditi:
giudicare con la testa propria soditi z lastno glavo
giudicare ciò che è bene e ciò che è male soditi o tem, kaj je dobro in kaj slabo
2. pravo soditi, razsoditi, spoznati za:
giudicare la lite soditi v sporu, razsoditi spor
il tribunale lo ha giudicato colpevole sodišče ga je spoznalo za krivega
3. misliti, meniti, imeti za:
non ti giudico da tanto ne mislim, da si tega sposoben
B) v. intr. soditi, razsojati, presojati:
giudicare dell'operato di qcn. soditi o delu nekoga
essere in età di giudicare biti sposoben razsojanja - gláditi (-im) imperf. ➞ zgladiti
1. lisciare, levigare, polire, limare:
gladiti površino levigare la superficie
2. pren. polire, perfezionare:
gladiti jezik polire la lingua
3. (božati) lisciare; accarezzare:
gladiti brado lisciare la barba
gladiti otroka accarezzare il bambino
4.
gladiti spor comporre, appianare una lite, un contrasto - introdurre*
A) v. tr. (pres. introduco)
1. dati, dajati v; vtakniti, vtikati:
introdurre il gettone vtakniti žeton
2. vpeljati, vpeljavati; uvesti, uvajati; vnesti, vnašati:
introdurre nel racconto un personaggio vnesti v pripoved osebo
3. pren. vpeljavati; uvesti, uvajati; začeti, začenjati:
introdurre qcn. nella ricerca vpeljavati nekoga v raziskovalno delo
introdurre una lite pravo sprožiti spor
B) ➞ introdursi v. rifl. (pres. mi introduco) vtihotapiti, vtihotapljati se - izgladíti (-ím) | izglajeváti (-újem) perf., imperf.
1. spianare, lisciare, levigare:
izgladiti površino levigare la superficie
2. pren. (jezikovno, stilno izboljšati) levigare, limare; polire
3. pren. (odpraviti neenakosti, različnosti) appianare, eliminare; aggiustare, comporre:
izgladiti nasprotja eliminare le divergenze
izgladiti spor appianare, comporre la lite - kompeténčen (-čna -o) adj. di, della competenza; di competenze:
jur. kompetenčni spor conflitto di competenze - naráva (-e) f
1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura
2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica
3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo
4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio - neréšen (-a -o) adj. irrisolto, insoluto, indeciso; non salvato; impregiudicato; jur. vertente:
nerešeni spor lite vertente
problem ostaja nerešen il problema resta impregiudicato - poravnáti (-ám) | poravnávati (-am) perf., imperf.
1. spianare; ekst. aggiustare, raddrizzare:
poravnati tla, zemljo spianare il terreno
poravnati z grabljami rastrellare
tekst. poravnati volnena vlakna sfeltrare
2. allineare
3. pagare, liquidare, saldare, risarcire:
poravnati dolg pagare, saldare un debito
4. appianare, comporre, riparare, accomodare, riconciliare:
poravnati spor comporre una lite
poravnati krivico riparare un torto - povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
povod za zločin il movente del delitto
pren. povod za vojno, za spor casus belli
žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto - práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica - predájati (-am) | predáti (-ám)
A) imperf., perf.
1. consegnare, fare la consegna, dare; devolvere, deferire, demandare, rimettere; presentare:
predajati službene posle fare la consegna di un ufficio
predati prošnjo presentare domanda
predati spor višjemu sodišču deferire la controversia al tribunale superiore
predati znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza
2. raccontare, trasmettere; dare:
predati besedo drugemu diskutantu dare la parola a un altro oratore
3. predáti consegnare, cedere:
predati postojanko sovražniku cedere il caposaldo al nemico
B) predájati se (-am se) | predáti se (-ám se) imperf., perf. refl.
1. voj. arrendersi; costituirsi (alla polizia)
2. pren. darsi, abbandonarsi a, immergersi in:
predati se branju immergersi nella lettura
predajati se sanjarjenju abbandonarsi alle fantasticherie
predajati se veselju darsi alla gioia
3. pren. (ljubezensko se prepuščati, prepustiti partnerju) abbandonarsi