Franja

Zadetki iskanja

  • ascia f

    1. tesarska sekira:
    maestro d'ascia ladijski tesar
    fatto con l'ascia pren. surovo iztesan, grobo narejen

    2. pren. grobijan

    3. sekira:
    dissotterrare l'ascia di guerra pren. izkopati bojno sekiro; šalj. začeti spor
  • comporre*

    A) v. tr. (pres. compongo)

    1. sestaviti, sestavljati; zložiti, zlagati:
    comporre un motore sestaviti motor

    2. napisati

    3. glasba komponirati

    4. urediti, urejati:
    comporre i capelli urediti lase

    5. dajati videz, izražati:
    comporre il viso a mestizia žalostnega se delati

    6. poravnati, pobotati; pravo poravnati, spraviti:
    comporre una lite poravnati spor

    7. tisk staviti

    B) ➞ comporsi v. rifl. (pres. mi compongo) sestajati, biti sestavljen; sestavljati:
    la famiglia si compone di quattro persone v družini so štirje
  • decidere*

    A) v. tr. (pres. decido)

    1. odločiti, odločati

    2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
    decidere una controversia rešiti spor

    3. določiti, določati:
    bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda

    B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
    non decidersi mai biti vedno neodločen
  • definire v. tr. (pres. definisco)

    1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
    definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
    definire un vocabolo razložiti pomen besede
    definire una persona opisati osebo

    2. poravnati:
    definire una lite poravnati spor
  • de plano tujka latinsko avv. pravo prijateljsko, sporazumno:
    risolvere una controversia de plano sporazumno rešiti spor
  • devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
    devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
    devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene
  • dirimere* v. tr. (pres. dirimo) knjižno razrešiti:
    dirimere una controversia razrešiti spor
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • giudicabile

    A) agg.

    1. ocenljiv, ki ga je mogoče presoditi

    2. pravo soden, praven; ki mu je treba, ki mu je mogoče soditi:
    controversia giudicabile pravni spor

    B) m, f pravo obtoženec, obtoženka
  • giudicare

    A) v. tr. (pres. giudico)

    1. soditi, razsoditi, presoditi:
    giudicare con la testa propria soditi z lastno glavo
    giudicare ciò che è bene e ciò che è male soditi o tem, kaj je dobro in kaj slabo

    2. pravo soditi, razsoditi, spoznati za:
    giudicare la lite soditi v sporu, razsoditi spor
    il tribunale lo ha giudicato colpevole sodišče ga je spoznalo za krivega

    3. misliti, meniti, imeti za:
    non ti giudico da tanto ne mislim, da si tega sposoben

    B) v. intr. soditi, razsojati, presojati:
    giudicare dell'operato di qcn. soditi o delu nekoga
    essere in età di giudicare biti sposoben razsojanja
  • gláditi (-im) imperf. ➞ zgladiti

    1. lisciare, levigare, polire, limare:
    gladiti površino levigare la superficie

    2. pren. polire, perfezionare:
    gladiti jezik polire la lingua

    3. (božati) lisciare; accarezzare:
    gladiti brado lisciare la barba
    gladiti otroka accarezzare il bambino

    4.
    gladiti spor comporre, appianare una lite, un contrasto
  • introdurre*

    A) v. tr. (pres. introduco)

    1. dati, dajati v; vtakniti, vtikati:
    introdurre il gettone vtakniti žeton

    2. vpeljati, vpeljavati; uvesti, uvajati; vnesti, vnašati:
    introdurre nel racconto un personaggio vnesti v pripoved osebo

    3. pren. vpeljavati; uvesti, uvajati; začeti, začenjati:
    introdurre qcn. nella ricerca vpeljavati nekoga v raziskovalno delo
    introdurre una lite pravo sprožiti spor

    B) ➞ introdursi v. rifl. (pres. mi introduco) vtihotapiti, vtihotapljati se
  • izgladíti (-ím) | izglajeváti (-újem) perf., imperf.

    1. spianare, lisciare, levigare:
    izgladiti površino levigare la superficie

    2. pren. (jezikovno, stilno izboljšati) levigare, limare; polire

    3. pren. (odpraviti neenakosti, različnosti) appianare, eliminare; aggiustare, comporre:
    izgladiti nasprotja eliminare le divergenze
    izgladiti spor appianare, comporre la lite
  • kompeténčen (-čna -o) adj. di, della competenza; di competenze:
    jur. kompetenčni spor conflitto di competenze
  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • neréšen (-a -o) adj. irrisolto, insoluto, indeciso; non salvato; impregiudicato; jur. vertente:
    nerešeni spor lite vertente
    problem ostaja nerešen il problema resta impregiudicato
  • poravnáti (-ám) | poravnávati (-am) perf., imperf.

    1. spianare; ekst. aggiustare, raddrizzare:
    poravnati tla, zemljo spianare il terreno
    poravnati z grabljami rastrellare
    tekst. poravnati volnena vlakna sfeltrare

    2. allineare

    3. pagare, liquidare, saldare, risarcire:
    poravnati dolg pagare, saldare un debito

    4. appianare, comporre, riparare, accomodare, riconciliare:
    poravnati spor comporre una lite
    poravnati krivico riparare un torto
  • povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
    povod za zločin il movente del delitto
    pren. povod za vojno, za spor casus belli
    žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
    dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
    iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
    dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
    dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto
  • práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
    pravni predpisi norme giuridiche
    pravna zgodovina storia del diritto
    šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
    pravna država stato di diritto
    pravna moč giudicato
    pravna napaka vizio giuridico
    pravna oseba persona giuridica
    pravna pomoč assistenza legale
    pravni interes interesse giuridico
    pravni naslednik erede legittimo
    pravni naslov riferimento giuridico
    pravni običaj consuetudine giuridica
    pravni posel negozio giuridico
    pravni pouk rimedio giuridico
    pravni red assetto giuridico
    pravni spor controversia, lite, causa, processo
    pravni strokovnjak uomo di legge
    pravni subjekt soggetto giuridico
    pravno dejstvo fatto giuridico
    pravno načelo massima giuridica
    pravno pravilo norma giuridica
    pravno razmerje rapporto giuridico
    pravno sredstvo mezzo legale
    pravno varstvo protezione giuridica
  • predájati (-am) | predáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. consegnare, fare la consegna, dare; devolvere, deferire, demandare, rimettere; presentare:
    predajati službene posle fare la consegna di un ufficio
    predati prošnjo presentare domanda
    predati spor višjemu sodišču deferire la controversia al tribunale superiore
    predati znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

    2. raccontare, trasmettere; dare:
    predati besedo drugemu diskutantu dare la parola a un altro oratore

    3. predáti consegnare, cedere:
    predati postojanko sovražniku cedere il caposaldo al nemico

    B) predájati se (-am se) | predáti se (-ám se) imperf., perf. refl.

    1. voj. arrendersi; costituirsi (alla polizia)

    2. pren. darsi, abbandonarsi a, immergersi in:
    predati se branju immergersi nella lettura
    predajati se sanjarjenju abbandonarsi alle fantasticherie
    predajati se veselju darsi alla gioia

    3. pren. (ljubezensko se prepuščati, prepustiti partnerju) abbandonarsi