preiskoválen (-lna -o) adj. indagatore; jur. inquirente; investigativo; inquisitorio; istruttorio; di inchiesta; di analisi:
preiskovalna ekipa squadra investigativa
preiskovalna komisija commissione d'inchiesta, commissione inquirente
jur. preiskovalni postopek istruttoria
jur. preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari
jur. preiskovalni zapor detenzione preventiva
teh. preiskovalni drog sonda; grad. tasta
Zadetki iskanja
- prisodíti (-im) | prisójati (-am)
A) perf., imperf.
1. attribuire, dare:
njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.
2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione
3. šport. fischiare, assegnare:
sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore
B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare - sacerdōte m
1. relig. svečenik; duhovnik
gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
sommo sacerdote papež
2. pren. svečenik:
sacerdote di Esculapio zdravnik
sacerdote delle Muse pesnik
sacerdote di Temi sodnik - speciale agg.
1. poseben:
in modo speciale posebno
2. pravo poseben:
giudice speciale posebni sodnik
legge speciale posebni zakon
3. izbran - sredína (-e) f
1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio - stránski (-a -o) adj.
1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato
2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale
3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare - stróg (-a -o) adj.
1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo
2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto
3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura
4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano
5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica
6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero
7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore - točkóven (-vna -o) adj. di punti; in punti, per punti:
šport. točkovni dosežek (tekmovalca) punteggio
šport. točkovni sodnik giudice di gara, segnapunti
teh. točkovno varjenje saldatura a punti - tutelare2 agg.
1. pravo varstven:
giudice tutelare varstveni sodnik
2. varovalen, ki varuje, varuh:
l'angelo tutelare della casa domači angel varuh - ufficiale
A) agg.
1. uraden, služben:
Gazzetta Ufficiale Uradni list
2. ekst. uraden:
fidanzamento ufficiale uradna zaroka
visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja
B) m
1. uradnik:
pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
ufficiale di gara šport sodnik; delegat
ufficiale sanitario uradni zdravnik
ufficiale di stato civile matičar
2. voj. častnik, oficir:
ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
ufficiale di picchetto dežurni častnik
3. hist. častnik (pri viteških redih) - ufficio m (pl. -ci)
1. dolžnost, naloga:
ufficio di arbitro naloga razsodnika
2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
d'ufficio uradno
atto d'ufficio uradni akt
difensore d'ufficio uradni branilec
3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
buoni uffici posredovanje
4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno
5. pravo urad, organ:
ufficio di conciliazione mirovni sodnik
ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
ufficio elettorale volišče
ufficio giudicante sodišče
ufficio d'informazioni urad za informacije
ufficio di presidenza predsednikov urad
6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
ufficio vendite prodajna služba
ufficio postale poštni urad, pošta
7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
ufficio funebre zadušnica - usmíljen (-a -o) adj. pietoso, compassionevole; caritatevole; clemente, misericordioso; samaritano:
usmiljeni Bog! Dio misericordioso!
usmiljena roka mano pietosa
usmiljen sodnik giudice clemente
bibl. usmiljeni samarijan il buon samaritano (tudi ekst.)
rel. usmiljene sestre suore di S. Vincenzo, vincenzine
usmiljena dela opere di misericordia - várstven (-a -o) adj. di protezione, di tutela; protettivo; tutelare; cauzionale:
varstveni ukrepi misure di protezione
jur. varstveni sodnik giudice tutelare
urb. varstveno območje zona protetta - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - vestire
A) v. tr. (pres. vēsto)
1. obleči, oblačiti
2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo
3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik
4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja
5. pren. prevleči
6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno
7. pren. okrasiti
B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo
C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)
1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu
2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik
3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno
Č) m
1. obleke; garderoba
2. oblačenje (način) - zapískati (-am) perf. ➞ piskati
1. fischiare, fischiettare; suonare:
sodnik je zapiskal konec l'arbitro fischiò la fine della partita
zapiskati na rog suonare il corno
2. (dati visok, oster glas) fischiare:
lokomotiva, sirena zapiska fischia la locomotiva, la sirena - zažvížgati (-am) perf.
1. mandare un fischio
2. fischiare (tudi pren.):
šport. sodnik je zažvižgal konec igre l'arbitro fischiò la fine della partita
lokomotiva zažvižga la locomotiva fischia
burja je zažvižgala okoli vogalov la bora fischiò attorno agli angoli delle case