Franja

Zadetki iskanja

  • preiskoválen (-lna -o) adj. indagatore; jur. inquirente; investigativo; inquisitorio; istruttorio; di inchiesta; di analisi:
    preiskovalna ekipa squadra investigativa
    preiskovalna komisija commissione d'inchiesta, commissione inquirente
    jur. preiskovalni postopek istruttoria
    jur. preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari
    jur. preiskovalni zapor detenzione preventiva
    teh. preiskovalni drog sonda; grad. tasta
  • prisodíti (-im) | prisójati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. attribuire, dare:
    njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
    ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
    prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.

    2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
    prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
    prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione

    3. šport. fischiare, assegnare:
    sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore

    B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
    prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare
  • sacerdōte m

    1. relig. svečenik; duhovnik
    gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
    sommo sacerdote papež

    2. pren. svečenik:
    sacerdote di Esculapio zdravnik
    sacerdote delle Muse pesnik
    sacerdote di Temi sodnik
  • speciale agg.

    1. poseben:
    in modo speciale posebno

    2. pravo poseben:
    giudice speciale posebni sodnik
    legge speciale posebni zakon

    3. izbran
  • sredína (-e) f

    1. metà, mezzo; centro; nucleo:
    stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
    določiti sredino stabilire il centro
    žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

    2. metà:
    sredina tedna metà settimana
    prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

    3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
    ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

    4. pren. ambiente:
    vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

    5. polit. centro:
    leva sredina il centrosinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
    šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
    moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
    aritmetična sredina media aritmetica
    sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
  • stránski (-a -o) adj.

    1. laterale, di lato, di fianco:
    stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
    stranski vhod ingresso laterale
    stranski pogled veduta di lato

    2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
    stranska cesta via, strada laterale
    gled. stranski igralec attore generico
    stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

    3. marginale, secondario; extra:
    stranska vprašanja questioni, problemi marginali
    stranski zaslužek guadagno extra
    stranski proizvod sottoprodotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. stranska korenina radice avventizia
    hidr. stranski jez contrargine
    šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
    obl. stranski šiv stelo, baghetta
    geogr. stranski tok diffluente
    farm. stranski učinek effetto collaterale
    elektr. stranski vod derivazione
    navt. stransko bočno jadro scopamare
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • točkóven (-vna -o) adj. di punti; in punti, per punti:
    šport. točkovni dosežek (tekmovalca) punteggio
    šport. točkovni sodnik giudice di gara, segnapunti
    teh. točkovno varjenje saldatura a punti
  • tutelare2 agg.

    1. pravo varstven:
    giudice tutelare varstveni sodnik

    2. varovalen, ki varuje, varuh:
    l'angelo tutelare della casa domači angel varuh
  • ufficiale

    A) agg.

    1. uraden, služben:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list

    2. ekst. uraden:
    fidanzamento ufficiale uradna zaroka
    visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

    B) m

    1. uradnik:
    pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
    ufficiale di gara šport sodnik; delegat
    ufficiale sanitario uradni zdravnik
    ufficiale di stato civile matičar

    2. voj. častnik, oficir:
    ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
    ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
    ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
    ufficiale di picchetto dežurni častnik

    3. hist. častnik (pri viteških redih)
  • ufficio m (pl. -ci)

    1. dolžnost, naloga:
    ufficio di arbitro naloga razsodnika

    2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
    d'ufficio uradno
    atto d'ufficio uradni akt
    difensore d'ufficio uradni branilec

    3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
    buoni uffici posredovanje

    4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
    un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
    andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

    5. pravo urad, organ:
    ufficio di conciliazione mirovni sodnik
    ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
    ufficio elettorale volišče
    ufficio giudicante sodišče
    ufficio d'informazioni urad za informacije
    ufficio di presidenza predsednikov urad

    6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
    ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    ufficio vendite prodajna služba
    ufficio postale poštni urad, pošta

    7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
    ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
    ufficio funebre zadušnica
  • usmíljen (-a -o) adj. pietoso, compassionevole; caritatevole; clemente, misericordioso; samaritano:
    usmiljeni Bog! Dio misericordioso!
    usmiljena roka mano pietosa
    usmiljen sodnik giudice clemente
    bibl. usmiljeni samarijan il buon samaritano (tudi ekst.)
    rel. usmiljene sestre suore di S. Vincenzo, vincenzine
    usmiljena dela opere di misericordia
  • várstven (-a -o) adj. di protezione, di tutela; protettivo; tutelare; cauzionale:
    varstveni ukrepi misure di protezione
    jur. varstveni sodnik giudice tutelare
    urb. varstveno območje zona protetta
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • vestire

    A) v. tr. (pres. vēsto)

    1. obleči, oblačiti

    2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
    una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

    3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
    vestire la toga postati sodnik, odvetnik

    4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
    il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

    5. pren. prevleči

    6. pren. pokriti, obleči, odeti:
    la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

    7. pren. okrasiti

    B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
    vestire alla moda oblačiti se po modi
    vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
    saper vestire okusno se oblačiti
    sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

    C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

    1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestirsi per un ballo obleči se za na ples
    vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

    2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
    vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
    vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

    3. pren. pokriti se, odeti se:
    la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

    Č) m

    1. obleke; garderoba

    2. oblačenje (način)
  • zapískati (-am) perf. ➞ piskati

    1. fischiare, fischiettare; suonare:
    sodnik je zapiskal konec l'arbitro fischiò la fine della partita
    zapiskati na rog suonare il corno

    2. (dati visok, oster glas) fischiare:
    lokomotiva, sirena zapiska fischia la locomotiva, la sirena
  • zažvížgati (-am) perf.

    1. mandare un fischio

    2. fischiare (tudi pren.):
    šport. sodnik je zažvižgal konec igre l'arbitro fischiò la fine della partita
    lokomotiva zažvižga la locomotiva fischia
    burja je zažvižgala okoli vogalov la bora fischiò attorno agli angoli delle case