Franja

Zadetki iskanja

  • izolacíjski (-a -o) adj.

    1. isolante, di isolamento:
    izolacijski material materiale isolante
    izolacijski trak nastro isolante
    med. izolacijski aparat camera a ossigeno
    med. izolacijska soba camera di isolamento

    2. isolazionista, isolazionistico:
    izolacijska politika politica isolazionista
  • izolíren (-rna -o) adj. isolante, di isolamento:
    izolirna snov (materiale) isolante
    izolirna soba reparto, camera di isolamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. izolirni trak nastro isolante
    elektr. izolirna cev tubo isolante, tubo Bergmann
    izolirna snov coibente
    izolirne klešče pinze da elettricista
    izolirne rokavice guanti da elettricista
  • izpraševálen (-lna -o) adj. di esame; esaminatore (-trice); degli interrogatori:
    izpraševalna komisija commissione esaminatrice
    izpraševalna snov materia di esame
    izpraševalna soba stanza degli interrogatori
  • kadílen (-lna -o) adj. da bruciare; per fumare, per fumatori:
    kadilna zrnca granelli profumati (da bruciare)
    kadilni pribor accessori per fumare
    kadilna soba, kadilni salon stanza, sala per fumatori
  • komfórtno adv. con comfort:
    komfortno opremljena soba camera dotata di confort, allestita con comfort
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • mrlíški (-a -o) adj. dei morti, funebre, mortuario; cadaverico:
    mrliška barva, bledica pallore cadaverico
    mrliški kult culto dei morti
    mrliška lisa macchia cadaverica
    mrliška matična knjiga registro dei morti
    mrliška pesem canto funebre
    mrliška soba camera ardente
    mrliška veža, vežica cappella mortuaria
    mrliški list certificato di morte
    mrliški ogled, oglednik necroscopia, necroscopo; coroner
    mrliški prt lenzuolo funebre, sudario
    mrliški voz, voziček carro, carretto funebre
    mrliški zvon campana a morto
  • najémniški (-a -o) adj.

    1. in affitto:
    najemniška soba stanza in affitto

    2. salariale

    3. hist., voj. mercenario, di ventura:
    najemniška četa compagnia di ventura
    najemniška vojska milizie mercenarie
  • njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
    njen klobuk il suo cappellino
    njena čast il suo onore
    otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
    soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
    njena bo obveljala sarà come dice lei
    po njenem secondo lei
  • odlíčen (-čna -o) adj.

    1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
    odličen kuhar un cuoco eccellente
    odlična hrana cibo squisito, prelibato

    2. ottimo, abbondante:
    odlična kupčija ottimo affare

    3. magnifico; bellissimo

    4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
    odlična vina vini rinomati
    mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
    soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
    dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

    5. šol. lodevole (voto)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
    šport. odlična tekma partitona
    ekst. odlično vino nettare
  • odméven (-vna -o) adj.

    1. fiz. di eco:
    odmevna soba camera d'eco

    2. echeggiante, risonante, rumoroso

    3. pren. di (grande) risonanza, di effetto, di successo
  • otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
    otroški organizem l'organismo del bambino
    otroška domišljija la fantasia dei bambini
    otroški govor il linguaggio dei bambini
    otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
    muz. otroški zbor coro di voci bianche
    otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
    otroška mornarska obleka marinara
    otroški film film per bambini
    otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
    otroške jasli asilo nido
    otroška klinika clinica pediatrica
    otroška negovalka puericultrice
    otroški zdravnik pediatra
    otroški dodatek assegni familiari
    otroška pisava scrittura infantile
    gastr. otroški piškoti savoiardi
    med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
    med. otroška smola meconio
    otroška soba nursery
    otroška stajčica corpetto
    farm. otroška svečka nipiosupposta
    igre otroška troblja trombetta
    šport. otroška vlečnica telebaby
    otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
    obl. otroški pajac pagliaccetto
    otroški plašč paltò
    otroški voziček carrozzella, passeggino
    otroško strašilo gattomammone
    med. otroško zdravstvo pediatria
  • podstréšen (-šna -o) adj. di, della soffitta:
    grad. podstrešna soba solaio
  • poróden (-dna -o) adj. del parto:
    med. porodna lega presentazione (del parto)
    porodna soba sala parto
    med. porodne klešče forcipe
    porodni krči doglie (del parto)
    med. porodni prisad febbre puerperale
  • porodníški (-a -o) adj. di, del parto; puerperale:
    porodniška klinika clinica ostetrica
    porodniška soba sala parto
    porodniške klešče forcipe
    porodniški dopust congedo di maternità
    še ni vstala s porodniške postelje non si è ancora rimessa dal parto
    pog. je na porodniškem è in maternità
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prijéten (-tna -o) adj.

    1. piacevole, piacente, buono:
    prijeten hlad un fresco piacevole
    biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
    (na pogled) prijetna ženska una donna piacente

    2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
    prijetna soba una stanza accogliente
    prijeten okus sapore delizioso, gradevole

    3. dolce, gradevole, grato:
    prijetna glasba una musica gradevole
    prijeten vonj un profumo gradevole

    4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
    prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
    prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa
  • pročêlen (-lna -o) adj. di, della facciata, sulla facciata:
    pročelna soba la stanza sulla facciata
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale