Franja

Zadetki iskanja

  • scartina f

    1. igre slaba, škart karta

    2. pog. zguba, šleva

    3. šport slab atlet
  • schiappa f

    1. lesni drobec, lesna iver

    2. polovica strojene kože (preden gre v sušenje)

    3. pren. zguba; slab delavec, slab igralec
  • screditare

    A) v. tr. (pres. scredito) diskreditirati; vzeti ugled, veljavo; spraviti na slab glas

    B) ➞ screditarsi v. rifl. (pres. mi scredito) biti od dobro ime, ugled
  • sfigurare

    A) v. tr. (pres. sfiguro) iznakaziti, izmaličiti

    B) v. intr. narediti, delati slab vtis; slabo se odrezati, blamirati se
  • spadellatore m (f -trice) lovstvo žarg. slab strelec
  • teologastro m slabš. slab teolog
  • tosacani m slabš. šalj. slab brivec
  • versaccio m (pl. -ci)

    1. slab stih

    2. prostaški, zasmehljiv klic

    3. ekst. spaka, zmrdovanje:
    fare i versacci a qcn. komu se spakovati
  • appetito m preg.

    1. želja; sla; nagon

    2. tek:
    avere molto, poco appetito imeti dober, slab tek
    mangiare con appetito, di buon appetito jesti s tekom, s slastjo
    buon appetito! dober tek!

    3. pohlep, poželenje
    PREGOVORI: l'appetito vien mangiando preg. tek pride z jedjo
  • appoggiare

    A) v. tr. (pres. appōggio)

    1. prisloniti, nasloniti:
    appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

    2. položiti, postaviti:
    appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
    appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
    appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
    appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

    3. pren. podpirati:
    appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

    4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

    B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
    appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • brálec (-lca) | -lka (-e) m, f lettore (-trice) rad. annunciatore (-trice) radiofonico (-a), televisivo (-a):
    strasten bralec kriminalnih romanov appassionato lettore di gialli
    šol. biti slab bralec leggere male, stentatamente
  • conduttore

    A) agg. (f -trice) vodilen; dovoden:
    filo conduttore pren. vodilna, rdeča nit

    B) m

    1. voznik; železn. sprevodnik, kondukter

    2. avto voznik tekmovalec

    3. fiz. prevodnik:
    buon, cattivo conduttore dober, slab prevodnik

    4. pravo (affittuario) najemnik; zakupnik:
    conduttore di un fondo zakupnik zemljišča
    conduttore di un appartamento najemnik stanovanja
  • cōnio m (pl. -ni)

    1. kov, kovanje (denarja, medalj)

    2. kalup:
    nuovo di conio popolnoma nov
    di nuovo conio čuden, poseben
    di basso conio slab, zanič
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • debole

    A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
    è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
    essere debole di vista slabo videti
    essere debole di mente biti omejen
    avere la memoria debole biti pozabljiv
    sesso debole šibki spol
    essere debole in qcs. biti slab v čem
    corrente debole slab, slaboten tok
    voce debole slaboten glas
    luce debole medla svetloba
    scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
    la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
    governo debole šibka vlada

    B) m

    1. slaboten, onemogel:
    proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

    2. slabotnež

    C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
    le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
    ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
    la matematica è il suo debole v matematiki je šibak
  • dočákati (-am) imperf.

    1. (finir col) conseguire, ottenere, raggiungere:
    končno smo dočakali mir! finalmente è venuta la pace

    2. vivere, raggiungere:
    dočakati visoko starost raggiungere una tarda età
    tako je slab, da bo jutra težko dočakal sta così male che difficilmente vivrà fino al mattino

    3. pren. ricevere, accogliere
    PREGOVORI:
    kdor čaka, dočaka il tempo viene per chi lo sa aspettare; con la pazienza si vince tutto
  • dólgo adv. a lungo, lungamente; da molto tempo:
    že dolgo ni bilo dežja è da molto che non piove
    evf. slab je, ne bo dolgo sta male, non durerà molto
  • esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
    questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
    dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
    prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
    addurre un esempio navesti primer
    sull'esempio po zgledu
    per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer