Franja

Zadetki iskanja

  • maggese

    A) agg. agr. majski:
    fieno maggese majsko seno

    B) m agr. praha; neposajena, nezorana njiva
  • májski (-a -o) adj. di maggio, maggiolo, maggiatico:
    bot. majska detelja maggiocindolo, citiso (Citysus laburnus)
    hist. majska deklaracija dichiarazione di maggio
    zool. majski hrošč maggiolino (Melolontha melolontha)
    agr. majsko seno fieno maggengo, maggese
  • máteren (-rna -o) adj. materno, della madre:
    materne prsi seno materno
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    agr. materna rastlina pianta madre
    materno znamenje macchia epatica
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • nametáti (-méčem) | nametávati (-am) perf., imperf.

    1. gettare; ammucchiare; sparpagliare:
    nametati seno za konje gettare il fieno per i cavalli
    nametati omet na zid gettare l'intonaco sul muro, intonacare il muro

    2. abbozzare, schizzare;
    nametati obleko nase vestirsi in fretta
    nametati komu peska v oči gettare polvere negli occhi di qcn.
    nametati jih komu po grbi bastonare uno di santa ragione, spianare a uno la schiena
  • napét (-a -o) adj.

    1. teso; gonfio; turgido:
    napet pogled sguardo teso
    napet trebuh un ventre gonfio
    napete prsi seno turgido

    2. pren. (vznemirjen) teso; tirato:
    napeti odnosi rapporti tesi
    biti živčno napet avere i nervi tesi

    3. pren. emozionante, appassionante, interessante; ricco, pieno di suspense:
    napet film un film emozionante, pieno di suspence
  • nutrire

    A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)

    1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati

    2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
    nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih

    3. knjižno dojiti

    4. pren. gojiti:
    nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
    nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim

    B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.)
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • odprtína (-e) f apertura, fenditura, foro; cavità, orifizio; spiraglio; vano:
    anat. nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
    zadnjična odprtina orifizio anale
    fot. odprtina zaslonke apertura del diaframma
    bot. prezračevalna odprtina feritoia di ventilazione
    grad. odprtina loka campata
    navt. odprtina na krovu boccaporto
    odprtina za mačko (na dnu vrat) gattaiola
    agr. odprtina za seno abbattifieno
    navt. odprtina za vrvje bocca di rancio
    odprtina za žetone gettoniera
  • plástičen (-čna -o) adj.

    1. plastico, di materia plastica, di plastica:
    plastična masa materia plastica

    2. (gnetljiv) plastico, malleabile

    3. pren. plastico:
    plastična podoba immagine plastica
    fiz. plastična deformacija deformazione plastica
    med. plastična kirurgija chirurgia plastica
    med. plastična operacija plastica, intervento di chirurgia plastica
    med. plastična operacija prsi plastica al seno, mastoplastica
    trg. plastična vrečka sacchetto di plastica
    um. plastični slog stile plastico
    voj. plastično razstrelivo plastico
  • pobirálnik (-a) m agr. raccoglitrice;
    pobiralnik za seno raccattafieno
  • počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

    1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
    evf. tukaj počiva ... qui giace...
    počivati v miru riposare in pace

    2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
    počivati na lovorikah riposare sugli allori
    pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
    stroji počivajo le macchine sono ferme

    3. (biti, ležati) riposare, posare:
    otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
    PREGOVORI:
    nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.

    1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
    pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
    pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
    pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo

    2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
    pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno

    3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare

    4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
    pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
    pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
    pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
    pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene
  • potékati (-am) imperf.

    1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
    dopust že poteka le vacanze stanno per finire
    poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

    2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
    državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

    3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
    v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
    vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani
  • povéšen (-a -o) adj. abbassato, chinato, chino, cascante:
    povešene prsi, veke seno cascante, palpebre cascanti
    psi s povešenimi ušesi cani con orecchie pendenti, cascanti
    s povešeno glavo a capo chino
    med. bolečine zaradi povešenega želodca dolori dovuti ad abbassamento dello stomaco, a gastroptosi
    med. povešena maternica isteroptosi, metroptosi
  • preobráčati (-am) | preobrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. voltare, rivoltare, girare:
    preobračati liste v knjigi voltare le pagine del libro, sfogliare il libro
    preobračati seno rivoltare il fieno

    2. stravolgere, distorcere; cambiare; travisare, svisare;
    preobračati dejstva stravolgere i fatti
    preobračati besede stravolgere, distorcere il senso delle parole
    preobračati navade cambiare usanze

    3.
    preobračati kozolce fare capriole

    B) preobráčati se (-am se) | preobrníti se (-em se) imperf., perf. refl. cambiare, mutare:
    položaj se počasi preobrača v našo korist la situazione sta lentamente cambiando a nostro vantaggio
  • raccōgliere*

    A) v. tr. (pres. raccōlgo)

    1. pobrati, pobirati:
    raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
    raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

    2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
    raccogliere le patate pobirati krompir
    raccogliere il fieno grabiti seno
    raccogliere il grano žeti žito
    raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
    raccogliere successo imeti, žeti uspeh

    3. zbirati (tudi pren.):
    raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
    raccogliere francobolli zbirati znamke

    4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
    raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
    raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

    B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

    1. namestiti, nameščati se

    2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
    raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

    3. zbrati, zbirati se
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • razkóšen (-šna -o) adj.

    1. lussuoso, di lusso, sontuoso, sfarzoso; opulento:
    razkošna izdaja edizione di lusso
    razkošna palača palazzo sontuoso
    razkošno življenje vita di lusso

    2. pren. svariato (di colori), variegato, ricco, lussureggiante, sgargiante:
    razkošno zelenje un verde lussureggiante

    3. pren. abbondante, ampio, prosperoso, formoso, generoso:
    razkošne obline prsi un seno prosperoso
    razkošni boki fianchi generosi
  • razmetoválen (-lna -o) adj. per spargere, spandi-:
    agr. razmetovalna naprava za seno spandifieno, voltafieno