balenare
A) v. intr. impers. (pres. balena)
1. bliskati se:
balenare a secco bliskati se brez groma, pobliskavati
2. pren. zabliskati se, posvetiti se, šiniti v glavo:
mi balenò un sospetto zasumil sem
B) v. tr. knjižno izžarevati (svetlobo)
Zadetki iskanja
- battezzare
A) v. tr. (pres. battezzo)
1. relig. krstiti
2. držati pri krstu, biti krstni boter:
gli ho battezzato l'ultimo figlio bil sem krstni boter njegovemu zadnjemu otroku
3. krstiti; dati ime:
lo hanno battezzato Giuseppe krstili so ga za Jožefa
4. šalj. krstiti, doliti vodo:
battezzare il vino krstiti vino
B) ➞ battezzarsi v. rifl. (pres. mi battezzo)
1. biti krščen
2. pren. (nezakonito) oklicati se:
battezzarsi principe oklicati se za vladarja - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - bensì cong.
1. ampak, temveč:
non bisogna indugiare, bensì agire ne smemo se obotavljati, ampak moramo kaj storiti
2. a, resda, vendar, pač:
l'ho trattato male, bensì a malincuore grdo sem ravnal z njim, čeprav nerad - bestialità f
1. živalskost, zverinskost; zverinstvo, živinstvo
2. neumnost; huda napaka:
ho fatto due bestialità nel compito di matematica v matematični nalogi sem napravil dve hudi napaki - bêštija (-e) f pog.
1. belva
2. bestia, bruto:
beštija pretepa otroke il bruto picchia i bambini
(kot psovka) molči, beštija! stai zitto, animale!
(kot kletvica) beštija, sem jaz kriv? ma che diavolo, è forse colpa mia? - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - boccone m
1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko
2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem
3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline
4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti - bógve adv.; inter.
1. chissà:
prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi
2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti - bóre
A) adv. poco, po':
bore malo molto poco, pochissimo
izgubil sem tisto bore zaupanja vanj ho perso anche quel poco di fiducia in lui
B) adj. inv. poco, misero, miserabile:
za teh bore 1000 tolarjev per questi miserabili mille talleri - Bósna (-e) f
1. geogr. Bosnia
2. (kot podkrepitev)
tako bo, kot sem rekel, pa mirna Bosna! si farà come ho detto io, punto e basta! - brivido m
1. srh, zona, trepet:
mi vengono i brividi srh me spreletava
i brividi della febbre mrzlica
2. pren. srh, groza, vznemirjenje:
il tuo racconto fa venire i brividi tvoja pripoved mi vzbuja srh
provai un brivido di piacere bil sem prijetno vznemirjen - buscare v. tr. (pres. busco) stakniti, priskrbeti si, pridobiti:
buscarsi una ramanzina biti grajan
mi son buscato un bel raffreddore staknil sem hud prehlad
buscarle pog. stakniti jih, biti tepen - calcolare v. tr. (pres. calcolo)
1. preračunati, izračunati:
calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
non sa ancora calcolare ne zna še računati
2. šteti:
ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega
3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti - cél (-a -o)
A) adj.
1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi - centomila agg.
1. sto tisoč
2. ekst. nešteto, veliko, tisoč:
l'ho detto e ripetuto centomila volte povedal in povedal sem že tisočkrat - che1
A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman
B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim
C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!
D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!
E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj - cinquanta agg. petdeset:
te l'ho detto e ripetuto cinquanta volte sto in stokrat sem ti že povedal - cognizione f
1. znanje, obvladanje, poznavanje, vednost, vedenje:
parlare con cognizione di causa govoriti s poznavanjem podatkov, kot poznavalec stvari
l'ho detto con cognizione di causa to sem rekel namenoma
2. pravo pristojnost - come
A) avv.
1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni
2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma
3. kot:
come sindaco kot župan
4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!
B) cong.
1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal
2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal
3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno
C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini