quinto
A) agg. peti:
quinta colonna voj. peta kolona
quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
quinto grado alpin. peta stopnja
quinta malattia med. peta bolezen
quinto potere peta sila, televizija
B) m
1. petina:
cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)
2. petina litra; steklenica
Zadetki iskanja
- ricupero m
1. ponovna pridobitev:
capacità di ricupero sposobnost vračanja telesnih moči
classe di ricupero šol. razred z dopolnilnim poukom
materiali di ricupero (odpadni) uporabni material
il ricupero del centro storico revitalizacija starega mestnega jedra
2. rešitev; usposabljanje:
il ricupero degli handicappati usposabljanje (telesno, umsko) prizadetih
3. šport repesaža:
minuti di ricupero nadomestne minute (za zamude med nogometno tekmo)
disputare il ricupero igrati preloženo tekmo - ripētere
A) v. tr. (pres. ripēto)
1. ponoviti, ponavljati:
ripetere l'anno, ripetere šol. ponavljati razred
ripetere la domanda ponoviti vprašanje
ripetere la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
2. pravo zahtevati v povračilo
B) ➞ ripētersi v. rifl. v. rifl. (pres. mi ripēto) ponoviti, ponavljati se - saltare
A) v. intr. (pres. salto)
1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti
2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj
4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)
B) v. tr.
1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo
2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati
3. kulin. (v olju, maslu) pražiti
4. naskočiti (pri parjenju) - salto1 m
1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev
2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce
3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne
4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile
5. (višinska) razlika
6. kulin.
al salto pražen (jed) - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - somaro
A) m (f -ra)
1. osel, oslica, tovorna žival:
faticare, lavorare come un somaro garati kot črna živina
2. pren. osel:
una classe di somari razred samih oslov
somaro bardato kronan osel, napihnjen kmetavzar
B) agg. neveden, praznoglav - šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso - turistico agg. (m pl. -ci) turističen:
accompagnatore turistico turistični vodnik
agenzia turistica turistična agencija
assegno turistico potovalni ček
classe turistica turistični razred - turístičen (-čna -o) adj. turistico:
turistična sezona stagione turistica
turistična agencija agenzia turistica
turistične znamenitosti attrattive, bellezze turistiche
turistični delavec operatore turistico; termalista (in complessi termali)
turistični paket pacchetto turistico
turistični razred classe turistica
turistični vodič guida turistica, cicerone, tour leader
turistični vodnik (knjiga) guida turistica, baedeker
lokalno turistično društvo Società pro loco, Pro loco - uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo - vodílen (-lna -o) adj.
1. direttivo, dirigente:
vodilni položaj carica direttiva
vodilni uslužbenec dirigente
2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
vodilni jeziki lingue principali
v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
vodilni razred classe dirigente, classe dominante
vodilna stranka partito guida
3. šport. di punta, capolista:
vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista
4. teh. guida:
rib. vodilni kolut bobina guida
rib. vodilni obroček anello guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
vodilna ideja idea guida, idea madre
strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
pren. vodilna nit filo conduttore
žel. vodilna os assile anteriore
pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
vodilna vloga parte principale; ruolo guida
pal. vodilni fosil fossile guida
lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
nem. teh. vodilno kolo distributore - voto m
1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red
2. relig. ex voto, zaobljubni dar
3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh
4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas
5. ekst. glasovnica
6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami - zvozíti2 (zvózim) perf.
1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio
2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato