tram m tramvaj:
prendere il tram, salire sul tram stopiti na tramvaj
scendere dal tram stopiti s tramvaja
perdere il tram pren. zamuditi ugodno priložnost
Zadetki iskanja
- venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - volo m
1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti
2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet
3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)
4. ekst. pot (izstrelka)
5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi
6. ekst. skok, padec (z visokega)
7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro
8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet - voltare
A) v. tr. (pres. vōlto)
1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom
2. knjižno prevesti, prevajati
3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom
B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)
1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše
2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu - vráčati (-am) | vrníti (-em)
A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza
B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa - zagrábiti (-im)
A) perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani
2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)
3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare
4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?
5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto
6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano
B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi - zamudíti (-ím) | zamújati (-am)
A) perf., imperf.
1. ritardare, venire in ritardo, tardare:
zamuditi službo venire in ritardo in ufficio
tr. (tudi pren.) zamuditi zadnji vlak perdere l'ultimo treno
2. pren. perdere:
zamuditi priložnost perdere l'occasione
3. tr. pren. prendere, costare (molto) tempo:
popravilo me je veliko zamudilo la riparazione mi è costata molto tempo
B) zamudíti se (-ím se) | zamújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. tardare
2. trattenersi, fermarsi
3. perdere tempo:
zamuditi se z malenkostmi perdere tempo in piccolezze - zapráviti (-im) | zaprávljati (-am) perf., imperf.
1. consumare, perdere, dilapidare, sperperare; sprecare, spendere:
zapraviti za zdravljenje spendere, dissanguarsi per le cure mediche
zapraviti premoženje s pijančevanjem dilapidare il patrimonio in bagordi
2. scapitare, sciupare:
zapraviti ugled scapitare nella reputazione
zapraviti priložnost sciupare un'opportunità - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zgreševáti (-újem) | zgrešíti (-ím) imperf., perf. sbagliare, mancare, fallire:
zgrešiti cilj fallire il bersaglio
zgrešiti pot sbagliare strada
zgrešiti poklic sbagliare mestiere
lov. zgrešiti strel spadellare
šport. zgrešiti žogo bucare
pren. zgrešiti koga non riconoscere, non ricordare qcn.
zgrešiti priložnost perdere la buona occasione - zmotíti (-im)
A) perf.
1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora
2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna
3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare
4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare
5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava
B) zmotíti se (-im se) perf. refl.
1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna
2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa