pròst (prôsta -o)
A) adj.
1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo
2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento
3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato
4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato
5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle
B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
Zadetki iskanja
- qualcōsa pron.
1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona
2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna
3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo - razprodán (-a -o) adj. svenduto; esaurito:
Predstava razprodana Tutto esaurito - reprízen (-zna -o) adj. di replica;
reprizna predstava replica - serale agg. večeren:
scuola serale večerna šola
spettacolo serale večerna predstava - slábši (-a -e) adj.
1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri
2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - tórej
A) adv. dunque, quindi; allora:
vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
taka je torej stvar allora le cose stanno così
2. (v medmetni rabi) allora:
Torej? je vprašal Allora? domandò
B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
mislim, torej sem penso, dunque sono
predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica - trovare
A) v. tr. (pres. trōvo)
1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga
2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh
3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet
4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore
5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji
6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna
7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?
8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil
B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se
C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)
1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti
2. znajti se
3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi - večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus) - vnémati (-am) | vnéti (vnámem)
A) imperf., perf.
1. accendere, incendiare
2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica
3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport
B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine
2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)
3. med. infiammarsi
4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri
5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta - vršíti1 (-ím)
A) imperf. fare, adempiere, eseguire:
vršiti ukaze eseguire gli ordini
vršiti kontrolo, nadzorstvo (nadzirati) controllare
vršiti poizvedbe (poizvedovati) indagare
vršiti pritisk (pritiskati) premere
vršiti pouk (poučevati) insegnare
B) vršíti se (-ím se) imperf. refl. (potekati, dogajati) svolgersi; tenersi:
predstava se je vršila na prostem lo spettacolo si teneva all'aperto - vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.
1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare
2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente - vulgáren (-rna -o) adj.
1. (prostaški, grob) volgare, plebeo, scurrile, triviale:
vulgaren jezik linguaggio volgare, scurrile
vulgaren izraz volgarità
2. semplice, semplicistico:
vulgarna predstava o življenju un'immagine semplicistica della vita
3. knjiž. (navaden, vsakdanji) volgare, popolare; semplice, comune, quotidiano:
vulgarne človekove potrebe i comuni bisogni dell'uomo
lingv. vulgarna latinščina latino volgare - zdržáti (-ím)
A) perf.
1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua
2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza
3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno
4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette
5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto
B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto
2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne