internacionálen (-lna -o) adj. (mednaroden) internazionale:
internacionalno pravo diritto internazionale
Zadetki iskanja
- kampánja (-e) f
1. pren. campagna; crociata:
volilna kampanja campagna elettorale
kampanja proti mamilom crociata contro la droga
uprizoriti pravo kampanjo (gonjo)
proti komu inscenare una vera campagna contro qcn.
2. redko (kmetijsko delo, dejavnost v določenem času) campagna:
sladkorna kampanja campagna delle barbabietole - kanónski (-a -o) adj.
1. canonico
2. jur. (cerkven) canonico:
kanonsko pravo diritto canonico - kázenski (-a -o) adj.
1. penale; punitivo:
voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
kazenska kolonija colonia penale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. kazenski prostor area di rigore
šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore
2. jur. penale:
sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
kazenska odgovornost responsabilità penale
kazenska preiskava istruttoria
kazenska sankcija sanzione penale
kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
kazenski pregon azione penale
kazenski proces processo penale
kazenski sodnik giudice penale
kazenski ukrep provvedimento, misura penale
kazenski zakonik codice penale
kazensko pravo diritto penale - kózmičen (-čna -o) adj.
1. (vesoljski) cosmico:
aer. kozmična ladja astronave, nave spaziale
aer. kozmična hitrost velocità di fuga
kozmične rakete missili extratmosferici
geol. kozmični prah polvere cosmica
kozmični prostor spazio cosmico, cosmo
kozmični žarki raggi cosmici
astr. kozmično leto anno solare
kozmično obdobje età cosmica
jur. kozmično pravo diritto cosmico
2. pren. (ogromen) cosmico, enorme - lastnínski (-a -o) adj. di, della proprietà:
lastninska pravica diritto di proprietà
lastninska tožba querela di proprietà
lastninski delež parte spettante
lastninsko pravo diritto di proprietà - líce (-a) n
1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto
2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato
3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto
4. (pročelje) facciata
5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità
6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.
7. lov. guanciale (sul calcio del fucile) - materiálen (-lna -o) adj.
1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale
2. (nanašajoč se na material) materiale
3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società
4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
materialne koristi vantaggi materiali
materialna pomoč aiuti materiali
materialna proizvodnja produzione materiale
ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
materialno knjigovodstvo contabilità
materialno pravo teoria del diritto materiale - materínski (-a -o) adj. materno:
materinska ljubezen amore materno
materinska celica cellula madre
materinska rastlina pianta madre
materinska šola scuola materna
materinsko pravo matriarcato
materinski čut mammismo - mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
mednarodna trgovina commercio internazionale
mednarodni kongres congresso internazionale
mednarodni turnir torneo internazionale
mednarodni jezik lingua internazionale
mednarodni vlaki treni internazionali
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
lingv. mednarodni izraz termine internazionale
šah. mednarodni mojster maestro internazionale
Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
jur. mednarodno pravo diritto internazionale
avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale - meníčen (-čna -o) adj. ekon. di, della cambiale; cambiario:
menični dolžnik trattario, trassato
menični upnik beneficiario, prenditore di cambiale
menični protest protesto cambiario
menično poroštvo avallo cambiario
jur. menično pravo diritto cambiario
menični porok avallante
menični upravičenec ordinatario - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - miracolo m
1. relig. čudež (tudi pren.):
conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
che miracolo! iron. pravi čudež!
far miracoli delati čudeže
miracolo economico gospodarski čudež
per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju
2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti
3. gled. mirakel - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti
1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne
2. ekst. tritare
3. pren. demolire, distruggere
4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti
5. muoversi (qua e là)
6. sbattere (le ali); scalciare
7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini
8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile - naráven (-vna -o) adj.
1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
naravni zakoni leggi della natura
naravne lepote bellezze naturali
naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
naravno vino vino genuino
porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale
2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
naravno vedenje un comportamento naturale
(prirojen) naturale, innato:
naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. naravne barve colori naturali
jur. naravna domneva supposizione naturale
med. naravna imunost immunità naturale
biol. naravna selekcija selezione naturale
naravni gozd bosco naturale
lingv. naravni jezik lingua naturale
kem. naravni katran catrame
mat. naravni logaritem logaritmo naturale
geogr. naravni most ponte naturale
naravni nagon istinto naturale
publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
lingv. naravni spol genere naturale
gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
jur. naravno pravo diritto naturale
mat. naravno število numero naturale
naravna katastrofa cataclisma
naravna nadarjenost predisposizione - nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità - naturale agg.
1. naraven:
bellezze naturali naravne lepote
ricchezza naturale naravno bogastvo
storia naturale prirodopis, naravoslovje
scienze naturali naravoslovne znanosti
2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
diritto naturale naravno pravo
3. naraven; prirojen:
figlio naturale nezakonski sin
istinto naturale naravni nagon
morte naturale naravna smrt
vita natural durante za življenja
4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
atteggiamento naturale naravno obnašanje
capelli naturali naravni lasje
cibo naturale naravna, pristna hrana
al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
capelli al naturale naravno počesani lasje
copiare al naturale zvesto posnemati - nōta f
1. znak, znamenje
2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno
3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti
4. opomba, citat; pripomba
5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota
6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov
7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba