-
svaso m arhit. (svasatura) stožec, stožčasti prostor
-
tenditoio m (pl. -oi) (stenditoio) prostor za obešanje perila
-
tomba f
1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob
2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor
-
zeriba f
1. etnol. zareba
2. šport ograjen prostor (za kolesarje šprinterje)
-
adibire v. tr. (pres. adibisco) nameniti (čemu), uporabiti, uporabljati:
il locale fu adibito a salotto prostor so uporabili kot salon
-
aēreo
A) agg.
1. zračen, iz zraka:
spazio aereo zračni prostor
2. lahen, lahek:
veli aerei lahne tančice
3. neosnovan, prazen:
discorsi aerei prazne besede
4. bot. zračen:
radici aeree zračne korenine
5. zračen, letalski:
navigazione aerea zračna plovba
linea aerea letalska linija
flotta aerea letalska flota
posta aerea letalska pošta
difesa aerea voj. protiletalska obramba
B) m
1. (aeroplano) letalo:
aereo a elica motorno letalo
aereo a reazione reaktivno letalo
aereo supersonico nadzvočno letalo
aereo civile civilno letalo
aereo militare vojaško letalo
aereo da bombardamento bombnik
aereo da caccia lovsko letalo
aereo da ricognizione izvidniško letalo
aereo da turismo športno letalo
in aereo z letalom
prendere l'aereo potovati z letalom
2. radijska antena
-
akústičen (-čna -o) adj.
1. (zvočen) acustico:
akustični pojav fenomeno acustico
akustični prostor ambiente acustico; camera acustica
2. (slušen) acustico
-
arhitektúren (-rna -o) adj. architettonico:
arhitekturni prostor spazio architettonico
-
biválen (-lna -o) adj. abitativo; di, per abitazione:
bivalni prostor locale, vano abitativo
avt. bivalno vozilo camper
bivalna prikolica caravan, roulotte
-
brísan (-a -o) adj.
1. asciugato; pulito
2. cancellato:
voj. brisani prostor terreno scoperto, esposto al tiro
-
cēlla f
1. relig., voj. celica:
cella di rigore samica
2.
cella frigorifera hladilna celica
cella campanaria zvonica, prostor pod zvonikom
3. celica (v satu)
4. elektr.
cella elettrolitica akumulatorska celica
cella fotovoltaica, solare fotocelica
5. elektr.
cella di memoria pomnilna celica
-
družáben (-bna -o) adj.
1. di società, in società:
družabna igra gioco di società
družabna prireditev ricevimento, intrattenimento
družabni ples ballo di società
družabni prostor sala di riunione
družabni večer serata mondana, in società
2. (ki je rad v družbi; družben) socievole:
človek je družabno bitje l'uomo è animale socievole
-
kázenski (-a -o) adj.
1. penale; punitivo:
voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
kazenska kolonija colonia penale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. kazenski prostor area di rigore
šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore
2. jur. penale:
sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
kazenska odgovornost responsabilità penale
kazenska preiskava istruttoria
kazenska sankcija sanzione penale
kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
kazenski pregon azione penale
kazenski proces processo penale
kazenski sodnik giudice penale
kazenski ukrep provvedimento, misura penale
kazenski zakonik codice penale
kazensko pravo diritto penale
-
kózmičen (-čna -o) adj.
1. (vesoljski) cosmico:
aer. kozmična ladja astronave, nave spaziale
aer. kozmična hitrost velocità di fuga
kozmične rakete missili extratmosferici
geol. kozmični prah polvere cosmica
kozmični prostor spazio cosmico, cosmo
kozmični žarki raggi cosmici
astr. kozmično leto anno solare
kozmično obdobje età cosmica
jur. kozmično pravo diritto cosmico
2. pren. (ogromen) cosmico, enorme
-
kŕšiti (-im)
A) imperf. ➞ prekršiti violare, trasgredire, contravvenire a, non osservare, conculcare:
kršiti obveznosti, predpise, zakone violare gli impegni, le norme, le leggi
kršiti pravila igre contravvenire alle regole del gioco
kršiti zračni prostor violare lo spazio aereo
kršiti pravice conculcare, manomettere i diritti
B) kŕšiti se (-im se) imperf. refl. glej krušiti
-
largo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti
2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik
3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička
4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov
B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)
C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!
Č) m
1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati
2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)
3. trg (na križišču ulic)
4. glasba largo
-
manévrski (-a -o) adj. di, da manovra, per manovre:
žel. manevrska lokomotiva locomotiva di manovra
voj. manevrska municija munizione da esercitazione
pren. manevrski prostor spazio di manovra, libertà di movimento (tudi pren.)
manevrsko zemljišče terreno di manovra
-
medstopníščen (-ščna -o) adj. gled. tra due ordini di gradini:
medstopniščni prostor precinzione
-
mráčen (-čna -o) adj.
1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio
2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro
3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri
4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)
5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
-
mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti