Franja

Zadetki iskanja

  • stavōlta avv. pog. tokrat, to pot
  • trafila f

    1. admin. postopek

    2. vrsta; rutina

    3. pren. dolga pot, težavna preizkušnja

    4. metal. votlica
  • travērsa f

    1. gradb. prečnik, prečni tram

    2. železn. prag

    3. traverza; hidravl. (briglia) pregrada; šport prečnica, prečni tram (pri vratih)

    4. prečna pot

    5. vmesna rjuha
  • via crucis tujka latinsko f relig. križev pot
  • viōttola f poljska pot; poljska steza
  • viōttolo m poljska pot; poljska steza
  • agevole agg. lahek, udoben, zložen:
    strada agevole udobna pot
    lettura agevole lahko branje
    terreno agevole prhko zemljišče
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • animato

    A) agg.

    1. živ:
    l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
    disegno, cartone animato risanka, animirani film

    2. živahen, razgiban:
    una scena animata razgiban prizor
    partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni

    B) m glasba animato, živahno
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • ardito

    A) agg.

    1. pogumen, drzen, smel, nepremišljen; nesramen, predrzen:
    comportamento ardito nepremišljeno ravnanje
    complimento ardito predrzen kompliment
    farsi ardito opogumiti se
    farsi ardito di drzniti si

    2. pren. nov, izviren:
    immagine ardita izvirna prispodoba

    3. toskansko strm:
    strada ardita strma pot

    B) m hist. ardit, jurišnik
  • aspro agg.

    1. trpek; rezen, kiselkast:
    vino aspro rezno vino

    2. pren. oster, vreščeč:
    l'aspro frinire della cicala ostro cvrčanje škržata
    s aspra jezik nezveneči s

    3. hrapav, grob

    4. pren. strog, trd, grob, tog:
    un'aspra disciplina stroga disciplina

    5. pren. težaven, težak, težko prehoden:
    l'aspro cammino della virtù težavna pot vrline

    6. oster, hud, hladen (podnebje):
    l'aspro inverno nordico ostra nordijska zima
  • astērgere* v. tr. (pres. astērgo)

    1. izprati, izpirati, izmiti; očistiti, obrisati:
    astergere la fronte dal sudore obrisati pot s čela

    2. pren., knjižno izbrisati
  • attraversare v. tr. (pres. attravērso)

    1. prečkati; priti čez; prepotovati:
    ho attraversato tutta l'Italia prepotoval sem vso Italijo
    attraversare un periodo difficile pren. preživljati težko obdobje
    attraversare la strada, il passo a qcn. prekrižati komu pot (tudi pren.)

    2. pren. preprečiti, ovirati, prekrižati:
    gli attraversa sempre i piani vedno mu prekriža načrte
  • attrezzare v. tr. (pres. attrezzo) opremiti, opremljati:
    attrezzare uno studio dentistico opremiti zobno ordinacijo
    attrezzare una nave opremiti ladjo
    attrezzare una via alpin. zavarovati pot
  • bàš adv.

    1. (prav, ravno) proprio, appunto:
    v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

    2. (pač) ○, se, quando:
    delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

    3. (ravnokar) or ora:
    baš je šel mimo è passato or ora
  • binario

    A) agg.

    1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
    verso binario lit. dvozložni stih
    stella binaria dvojna zvezda

    2. kem., mat. binaren, dvojiški

    B) m železn. tir, proga:
    binario morto slepi tir
    essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
    rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
    politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
    uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • calca f gneča:
    farsi largo nella calca utreti si pot v gneči
    fare calca gnesti se