Franja

Zadetki iskanja

  • konfinácija (-e) f confino:
    poslati v konfinacijo mandare al confino, confinare
  • kót (-a) m

    1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
    kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
    jedilni kot angolo cottura
    za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

    2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
    tržaški kot il Triestino

    3. pren. dimora; casa

    4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
    izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

    5. mat. angolo:
    izbočeni (konveksni)
    kot angolo convesso
    iztegnjeni kot angolo piatto
    komplementarni kot angolo complementare
    naklonski kot angolo d'inclinazione
    notranji kot angolo interno
    ostri kot angolo acuto
    polni kot angolo giro
    pravi kot angolo retto
    suplementarni kot angolo supplementare
    topi kot angolo ottuso
    kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
    pod pravim kotom a squadra, in squadra

    6. voj.
    mrtvi kot angolo morto

    7. šport. angolo; calcio d'angolo

    8. ekst.
    zorni kot angolo visuale, visuale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pretakniti vse kote frugare dappertutto
    potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
    kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
    po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
    geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
    astr. časovni kot culminazione
    fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
    grad. deviacijski kot angolo di deviazione
    fiz. lomni kot angolo di rifrazione
    fiz. odbojni kot angolo di riflessione
    teh. rezilni kot angolo di taglio
    vpadni kot angolo di incidenza
  • malôra (-e)

    A) f nareč. malora:
    poslati koga v maloro mandare uno in malora, alla malora

    B) malôra inter. nareč. malora; alla malora
  • manichetto2 m

    1. pomanjš. od ➞ manico ročajček

    2. poškrobljena manšeta

    3.
    far manichetto vulg. (v znak zaničevanja pripogniti levo roko, z desno pa udariti čeznjo) koga nekam poslati
  • mona

    A) f severnoital., vulg. pizda:
    andare, mandare in mona pren. iti, poslati k vragu

    B) m pren. bedak, tepec
  • nakáznica (-e) f

    1. vaglia:
    pošta brzojavna poštna nakaznica vaglia telegrafico postale
    poslati denar po nakaznici inviare denaro per, con vaglia

    2. hist. tessera:
    krušna, živilska nakaznica tessera del pane, tessera annonaria
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • paese m

    1. dežela:
    mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

    2. država; ekst. domovina:
    paese legale politiki, vladajoči razred
    paese reale tiha večina
    amare il proprio paese ljubiti domovino

    3. vas:
    paese natio rojstna vas, rojstni kraj
    gente di paese vaščani, kmetje
    fiera di paese vaški sejem
    il paese della cuccagna Indija Koromandija
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
    PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas
  • piantare

    A) v. tr. (pres. pianto)

    1. agr. saditi; zasaditi

    2. poriniti, zariniti; zabijati:
    piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
    piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
    piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
    gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

    3. zapustiti:
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
    piantarla nareč. prenehati:
    e piantala! nehaj že enkrat!

    B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

    1. zariti se; vseliti se

    2. postaviti se:
    piantarsi di fronte a postaviti se pred
  • písmo (-a) n

    1. lettera; šalj. missiva:
    napisati, sestaviti pismo scrivere, redigere una lettera
    oddati pismo imbucare, impostare la lettera
    poslati, prejeti pismo inviare, ricevere una lettera
    anonimno, grozilno, izsiljevalno pismo lettera anonima, minatoria, ricattatoria
    ljubezensko, poslovilno, pozdravno, protestno, zahvalno pismo lettera amorosa, di commiato, di saluto, di protesta, di ringraziamento
    odprto pismo lettera aperta
    cirkularno pismo lettera circolare, circolare
    poslovno, uradno pismo lettera d'affari, lettera ufficiale
    sožalno pismo lettera di condoglianza
    spremno pismo lettera di accompagnamento
    terjatveno pismo richiesta, sollecito

    2. bibl.
    Sveto pismo Bibbia, Sacra Scrittura

    3. star. atto:
    darilno, notarsko pismo atto di donazione, atto notarile
    ženitno pismo contratto matrimoniale

    4. star. (črkopis) scrittura; alfabeto:
    glagolsko pismo scrittura glagolitica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    akreditivna pisma lettere credenziali
    jur. dolžno pismo (zadolžnica) obbligazione
    pošta ekspresno, letalsko, navadno, priporočeno pismo lettera espresso, per via aerea, semplice, raccomandata
    trg. fakturno pismo fattura
    banč. kreditno pismo lettera di accredito
    rel. pastirsko pismo lettera pastorale
    lit. roman v pismih romanzo epistolare
    pisma lettere; ekst. epistolario
  • plico m (pl. -chi) (zapečaten) zavojček, snopič:
    spedire un plico poslati snopič
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pomóč (-í) f

    1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
    prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
    pohiteti na pomoč correre in aiuto
    biti v pomoč essere di aiuto
    nuditi pomoč porgere aiuto
    odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso

    2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
    prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
    nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
    denarna pomoč sussidio
    moralna pomoč aiuto, appoggio morale
    pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
    zimska pomoč soccorso invernale
    voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi

    3. med.
    prva pomoč pronto soccorso
    medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
    omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
    obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza

    4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
    pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tu ni pomoči niente da fare
    druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
    pravna pomoč assistenza legale
    kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
    pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
    PREGOVORI:
    komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato
  • pōsta f

    1. postajališče; stojišče (v hlevu)

    2. lovstvo čakališče, preža:
    stare alla posta (di) pren. prežati (na)

    3. postaja, postajališče (za kočije, sle ipd.)

    4. pošta:
    spedire per posta poslati po pošti
    posta aerea letalska pošta
    fermo posta poštno ležeče

    5. pošta, dopisovanje:
    a stretto giro di posta z obratno pošto

    6. igre vložek:
    la posta in gioco è molto alta pren. tveganje je veliko

    7.
    a posta (apposta), a bella posta nalašč
  • pošíljati (-am) imperf. glej poslati | pošiljati
  • povzétje (-a) n

    1. ricapitolazione, riepilogo, riassunto, sunto, sintesi, sommario; ekst. summa

    2. ripresa

    3. pošta rimborso, assegno:
    poslati knjigo po povzetju spedire un libro contro assegno
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere