naspróten (-tna -o) adj.
1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto
2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso
3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo
Zadetki iskanja
- očístiti (-im) | očíščati (-am)
A) perf., imperf. ➞ čistiti
1. pulire, ripulire, nettare:
očistiti ribe, solato nettare i pesci, l'insalata
2. pren. purificare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. očistiti rano ripulire la ferita
voj. očisti minsko polje sminare, bonificare un campo minato
voj. očistiti teren rastrellare una zona
očistiti onesnažene vode disinquinare, depurare le acque
agr. očistiti kamenja spietrare
očistiti mastne madeže sgrassare
očistiti proda sghiaiare
gastr. očistiti ribo sfilettare
očistiti rudo sfangare
očistiti soli dissalare
očistiti suhih vej sterpare
B) očístiti se (-im se) | očíščati se (-am se) perf., imperf. refl. pulirsi, nettarsi; purgarsi - odéti (odénem) | odévati (-am)
A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria
B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
odeti se v sen sprofondare nel sonno - póljce (-a) n dem. od polje campicello
- prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.
1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia
2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
prekipevati od poželenja fremere di desiderio
prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori - pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
pretočna naprava troppopieno
teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
geogr. pretočno jezero lago aperto - prikazoválen (-lna -o) adj.
prikazovalna naprava indicatore ottico
inform. prikazovalno polje pannello, quadro visore - raso, raso
A) agg.
1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti
2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec
B) m tekstil atlas
C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča - rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
riževo zrno chicco di riso
riževo polje risaia
gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
rižev hrustavec, kroket supplì
rižev papir carta di riso
riževo pleve pula
riževo žganje sakè - slíkoven (-vna -o) adj. illustrato; rtv. video:
slikovni del programa video
rtv. slikovna cev tubo catodico
slikovna priloga appendice illustrata
slikovna ravnina superficie del quadro
slikovna razdalja distanza del quadro
slikovni signal segnale video
slikovni slovar dizionario illustrato
slikovni zaslon schermo
film. slikovno polje finestrino - ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - terreno2 m
1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
terreno di bonifica meliorirano zemljišče
terreno boschivo gozdna površina
preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
tastare il terreno pren. sondirati teren
2. bojišče:
acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
restare sul terreno pasti na bojišču
scendere sul terreno spopasti se
3. tla:
terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami
4.
terreno di gioco šport igrišče - téžen (-žna -o) adj. di peso:
težna enota unità di peso
fiz. težni pospešek acceleratore di gravità
fiz. težno polje campo di gravità - téžnosten (-tna -o) adj. fiz. di gravità, di gravitazionale:
težnostna sila forza di gravità
težnostno polje campo gravitazionale
težnostna žičnica funivia vai e vieni - tripudio m (pl. -di)
1. ekst. pren. hrupno veselje
2. pren. prekipevanje:
la campagna era tutto un tripudio di colori polje je prekipevalo od barv - udibilità f
1. slišnost
2. fiz., fiziol. slišnost:
campo di udibilità slušno polje
soglia di udibilità prag slišnosti - vergine
A) f
1. devica:
la Vergine relig. Devica Marija
2. mitol. knjižno boginja (Diana, Minerva)
3. ekst. dekle
4.
vergini pl. relig. nune, redovnice
5. astr.
Vergine Devica
6.
vergine di Norimberga hist. železna devica
7. navt. vrsta škripca
B) m devičnik
C) agg.
1. deviški
2. ekst. mlad, nedolžen
3. pren. čist, neomadeževan; prost
4. pristen; nedotaknjen; neprečiščen, nerafiniran, surov:
animo vergine čist duh
campo, terreno vergine neobdelano polje; pren. ledina
foresta vergine pragozd
miele vergine neprečiščeni med
lana vergine surova volna
olio vergine nerafinirano olje - vestire
A) v. tr. (pres. vēsto)
1. obleči, oblačiti
2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo
3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik
4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja
5. pren. prevleči
6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno
7. pren. okrasiti
B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo
C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)
1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu
2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik
3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno
Č) m
1. obleke; garderoba
2. oblačenje (način) - visivo agg. viden; vizualen:
campo visivo vidno polje
facoltà visiva vid
poesia visiva lit. vizualna poezija - vrtílen (-lna -o) adj.
1. di rotazione, rotativo; fiz. rotatorio; rotazionale, vorticale:
vrtilna os asse di rotazione
2. (vrtljiv) girevole:
teh. vrtilna hitrost velocità di rotazione
vrtilna količina momento cinetico
fiz. vrtilni moment momento torcente
gled. vrtilni oder scena girevole
elektr. vrtilno magnetno polje campo magnetico rotante