Franja

Zadetki iskanja

  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • očístiti (-im) | očíščati (-am)

    A) perf., imperf. ➞ čistiti

    1. pulire, ripulire, nettare:
    očistiti ribe, solato nettare i pesci, l'insalata

    2. pren. purificare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. očistiti rano ripulire la ferita
    voj. očisti minsko polje sminare, bonificare un campo minato
    voj. očistiti teren rastrellare una zona
    očistiti onesnažene vode disinquinare, depurare le acque
    agr. očistiti kamenja spietrare
    očistiti mastne madeže sgrassare
    očistiti proda sghiaiare
    gastr. očistiti ribo sfilettare
    očistiti rudo sfangare
    očistiti soli dissalare
    očistiti suhih vej sterpare

    B) očístiti se (-im se) | očíščati se (-am se) perf., imperf. refl. pulirsi, nettarsi; purgarsi
  • odéti (odénem) | odévati (-am)

    A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
    pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria

    B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
    polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
    vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
    odeti se v sen sprofondare nel sonno
  • póljce (-a) n dem. od polje campicello
  • prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.

    1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
    srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia

    2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
    v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
    prekipevati od poželenja fremere di desiderio
    prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
    polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori
  • pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
    pretočna naprava troppopieno
    teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
    hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
    hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
    geogr. pretočno jezero lago aperto
  • prikazoválen (-lna -o) adj.
    prikazovalna naprava indicatore ottico
    inform. prikazovalno polje pannello, quadro visore
  • raso, raso

    A) agg.

    1. gladek:
    campagna rasa golo, neobraščeno polje
    punto raso ploščati vbod
    fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

    2. ekst. poln, zvrhan:
    bicchiere raso zvrhan kozarec

    B) m tekstil atlas

    C) prep. tik ob:
    raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
    a raso na nivoju cestišča
  • rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
    riževo zrno chicco di riso
    riževo polje risaia
    gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
    rižev hrustavec, kroket supplì
    rižev papir carta di riso
    riževo pleve pula
    riževo žganje sakè
  • slíkoven (-vna -o) adj. illustrato; rtv. video:
    slikovni del programa video
    rtv. slikovna cev tubo catodico
    slikovna priloga appendice illustrata
    slikovna ravnina superficie del quadro
    slikovna razdalja distanza del quadro
    slikovni signal segnale video
    slikovni slovar dizionario illustrato
    slikovni zaslon schermo
    film. slikovno polje finestrino
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • terreno2 m

    1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
    terreno di bonifica meliorirano zemljišče
    terreno boschivo gozdna površina
    preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
    tastare il terreno pren. sondirati teren

    2. bojišče:
    acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
    disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
    incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
    restare sul terreno pasti na bojišču
    scendere sul terreno spopasti se

    3. tla:
    terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
    sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami

    4.
    terreno di gioco šport igrišče
  • téžen (-žna -o) adj. di peso:
    težna enota unità di peso
    fiz. težni pospešek acceleratore di gravità
    fiz. težno polje campo di gravità
  • téžnosten (-tna -o) adj. fiz. di gravità, di gravitazionale:
    težnostna sila forza di gravità
    težnostno polje campo gravitazionale
    težnostna žičnica funivia vai e vieni
  • tripudio m (pl. -di)

    1. ekst. pren. hrupno veselje

    2. pren. prekipevanje:
    la campagna era tutto un tripudio di colori polje je prekipevalo od barv
  • udibilità f

    1. slišnost

    2. fiz., fiziol. slišnost:
    campo di udibilità slušno polje
    soglia di udibilità prag slišnosti
  • vergine

    A) f

    1. devica:
    la Vergine relig. Devica Marija

    2. mitol. knjižno boginja (Diana, Minerva)

    3. ekst. dekle

    4.
    vergini pl. relig. nune, redovnice

    5. astr.
    Vergine Devica

    6.
    vergine di Norimberga hist. železna devica

    7. navt. vrsta škripca

    B) m devičnik

    C) agg.

    1. deviški

    2. ekst. mlad, nedolžen

    3. pren. čist, neomadeževan; prost

    4. pristen; nedotaknjen; neprečiščen, nerafiniran, surov:
    animo vergine čist duh
    campo, terreno vergine neobdelano polje; pren. ledina
    foresta vergine pragozd
    miele vergine neprečiščeni med
    lana vergine surova volna
    olio vergine nerafinirano olje
  • vestire

    A) v. tr. (pres. vēsto)

    1. obleči, oblačiti

    2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
    una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

    3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
    vestire la toga postati sodnik, odvetnik

    4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
    il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

    5. pren. prevleči

    6. pren. pokriti, obleči, odeti:
    la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

    7. pren. okrasiti

    B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
    vestire alla moda oblačiti se po modi
    vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
    saper vestire okusno se oblačiti
    sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

    C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

    1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestirsi per un ballo obleči se za na ples
    vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

    2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
    vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
    vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

    3. pren. pokriti se, odeti se:
    la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

    Č) m

    1. obleke; garderoba

    2. oblačenje (način)
  • visivo agg. viden; vizualen:
    campo visivo vidno polje
    facoltà visiva vid
    poesia visiva lit. vizualna poezija
  • vrtílen (-lna -o) adj.

    1. di rotazione, rotativo; fiz. rotatorio; rotazionale, vorticale:
    vrtilna os asse di rotazione

    2. (vrtljiv) girevole:
    teh. vrtilna hitrost velocità di rotazione
    vrtilna količina momento cinetico
    fiz. vrtilni moment momento torcente
    gled. vrtilni oder scena girevole
    elektr. vrtilno magnetno polje campo magnetico rotante