Franja

Zadetki iskanja

  • bežáti (-ím) imperf.

    1. fuggire, scappare; correre:
    bežati v zaklonišče correre nel rifugio
    bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
    bežati kot zajec correre come una lepre
    bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

    2. correre; perdersi; vagare:
    oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
    pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

    3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
    mladost beži la giovinezza se ne fugge
  • brace f žerjavica:
    sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
    farsi di brace pren. močno zardeti
    soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
    essere sulle braci pren. biti na trnih
    PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap
  • clinico

    A) agg. (m pl. -ci) kliničen:
    terapia clinica klinično zdravljenje
    occhio clinico pren. prodornost, pronicljivost, prodoren pogled

    B) m klinični zdravnik, klinik
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • dirigere*

    A) v. tr. (pres. dirigo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    dirigere lo sguardo uperiti pogled
    dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti

    2. nasloviti, naslavljati:
    dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije

    3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
    dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
    dirigere il traffico usmerjati promet
    dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu

    B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • drizzare

    A) v. tr. (pres. drizzo)

    1. naravnati, naravnavati:
    drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca

    2. knjižno upreti, upirati:
    drizzare lo sguardo upreti pogled

    3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
    drizzare una scala postaviti lestev

    B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
    drizzarsi in piedi vstati
  • errante

    A) agg.

    1. bloden:
    popolazione errante nomadsko ljudstvo
    stella errante planet
    cavaliere errante klativitez

    2. pren. nestalen:
    amori erranti nestalne ljubezni
    sguardo errante pren. negotov, bloden pogled

    B) m
    ebreo errante večni žid (Ahasver)
  • espressivo agg. ekspresiven, zgovoren, pomenljiv:
    uno sguardo espressivo pomenljiv pogled
  • fatálen (-lna -o) adj.

    1. fatale:
    fatalna odločitev decisione fatale

    2. (poguben) fatale, funesto, esiziale:
    med. fatalen potek bolezni decorso fatale della malattia

    3. (očarlljiv, omamno lep) fatale:
    fatalen pogled sguardo fatale
    fatalna ženska donna fatale

    4. (neizbežen, neizogiben) inevitabile
  • fiammeggiante agg. plameneč (tudi pren.):
    sguardo fiammeggiante plameneč pogled
    gotico fiammeggiante umet. cvetna gotika
  • figgere* v. tr. (pres. figgo)

    1. knjižno vbiti, vtakniti, zabiti:
    figgere i piedi postaviti se odločno
    figgersi in mente qcs. pren. vtepsti si kaj v glavo

    2. upreti, upirati; zapičiti:
    figgere gli occhi, lo sguardo su qcn. upreti oči, pogled v koga
  • fiso

    A) agg. knjižno srep, uprt, nepremičen:
    sguardo fiso srep pogled

    B) avv. srepo, nepremično
  • fiuto m

    1. vohanje; njuhanje:
    tabacco da fiuto njuhanec
    al primo fiuto takoj

    2. voh:
    il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh

    3. pren. nos, občutek:
    ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
    conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled
  • fōlle

    A) agg.

    1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
    sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
    avere un'idea folle imeti noro idejo

    2. tehn. prazen, prost (tek motorja)

    B) m

    1. blaznež, norec:
    sguardo da folle blazen pogled

    2. tehn.
    in folle v prostem teku:
    mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
  • fosco agg. (m pl. -chi)

    1. temen, mračen:
    cielo fosco temno nebo

    2. pren. mračen, temen, žaloben; grozeč:
    sguardo fosco grozeč pogled
    fosche previsioni mračna predvidevanja
    descrivere qcs. a tinte fosche naslikati kaj v temnih barvah
  • fuggēvole agg. bežen; nagel, hiter, kratkotrajen, minljiv, kratek, površen:
    istante fuggevole bežen trenutek
    sguardo fuggevole površen pogled
  • fulmine m

    1. blisk, strela (tudi pren.):
    piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
    colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

    2. bes, jeza:
    tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo
  • funēreo agg.

    1. mrtvaški, pogreben:
    drappo funereo mrtvaški prt

    2. žalosten, otožen, mračen, poln bolečine:
    sguardo funereo otožen pogled
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje