bežáti (-ím) imperf.
1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate
2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case
3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge
Zadetki iskanja
- brace f žerjavica:
sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
farsi di brace pren. močno zardeti
soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
essere sulle braci pren. biti na trnih
PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap - clinico
A) agg. (m pl. -ci) kliničen:
terapia clinica klinično zdravljenje
occhio clinico pren. prodornost, pronicljivost, prodoren pogled
B) m klinični zdravnik, klinik - colpo m
1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)
3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma
4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad
5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop
6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar - dirigere*
A) v. tr. (pres. dirigo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
dirigere lo sguardo uperiti pogled
dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti
2. nasloviti, naslavljati:
dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije
3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
dirigere il traffico usmerjati promet
dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu
B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se - dívji (-a -e) adj.
1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici
2. (ki še ni kultiviran) selvaggio
3. pren. selvaggio, selvatico
4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato
6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)
7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio - drizzare
A) v. tr. (pres. drizzo)
1. naravnati, naravnavati:
drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca
2. knjižno upreti, upirati:
drizzare lo sguardo upreti pogled
3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
drizzare una scala postaviti lestev
B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
drizzarsi in piedi vstati - errante
A) agg.
1. bloden:
popolazione errante nomadsko ljudstvo
stella errante planet
cavaliere errante klativitez
2. pren. nestalen:
amori erranti nestalne ljubezni
sguardo errante pren. negotov, bloden pogled
B) m
ebreo errante večni žid (Ahasver) - espressivo agg. ekspresiven, zgovoren, pomenljiv:
uno sguardo espressivo pomenljiv pogled - fatálen (-lna -o) adj.
1. fatale:
fatalna odločitev decisione fatale
2. (poguben) fatale, funesto, esiziale:
med. fatalen potek bolezni decorso fatale della malattia
3. (očarlljiv, omamno lep) fatale:
fatalen pogled sguardo fatale
fatalna ženska donna fatale
4. (neizbežen, neizogiben) inevitabile - fiammeggiante agg. plameneč (tudi pren.):
sguardo fiammeggiante plameneč pogled
gotico fiammeggiante umet. cvetna gotika - figgere* v. tr. (pres. figgo)
1. knjižno vbiti, vtakniti, zabiti:
figgere i piedi postaviti se odločno
figgersi in mente qcs. pren. vtepsti si kaj v glavo
2. upreti, upirati; zapičiti:
figgere gli occhi, lo sguardo su qcn. upreti oči, pogled v koga - fiso
A) agg. knjižno srep, uprt, nepremičen:
sguardo fiso srep pogled
B) avv. srepo, nepremično - fiuto m
1. vohanje; njuhanje:
tabacco da fiuto njuhanec
al primo fiuto takoj
2. voh:
il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh
3. pren. nos, občutek:
ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled - fōlle
A) agg.
1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
avere un'idea folle imeti noro idejo
2. tehn. prazen, prost (tek motorja)
B) m
1. blaznež, norec:
sguardo da folle blazen pogled
2. tehn.
in folle v prostem teku:
mettere il motore in folle dati motor v prosti tek - fosco agg. (m pl. -chi)
1. temen, mračen:
cielo fosco temno nebo
2. pren. mračen, temen, žaloben; grozeč:
sguardo fosco grozeč pogled
fosche previsioni mračna predvidevanja
descrivere qcs. a tinte fosche naslikati kaj v temnih barvah - fuggēvole agg. bežen; nagel, hiter, kratkotrajen, minljiv, kratek, površen:
istante fuggevole bežen trenutek
sguardo fuggevole površen pogled - fulmine m
1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled
2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo - funēreo agg.
1. mrtvaški, pogreben:
drappo funereo mrtvaški prt
2. žalosten, otožen, mračen, poln bolečine:
sguardo funereo otožen pogled - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje