Franja

Zadetki iskanja

  • gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
    gozdne površine superfici boschive
    gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
    gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
    gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
    gozdna vegetacija vegetazione boschiva
    gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
    gozdno gospodarstvo economia forestale
    gozdno podjetje azienda forestale
    gozdna meja limite della foresta
    gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
    bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
    bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
    čeb. gozdni med miele di bosco
    etn. gozdni mož orco
    zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
    zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
    zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
    zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus)
  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • izgóvor (-a) m

    1. scusa; pretesto:
    iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
    jalov, prazen izgovor scusa banale

    2. pronuncia
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • izlízati (-lížem)

    A) perf.

    1. leccare, leccarsi:
    pes izliže rano il cane si lecca la ferita

    2. logorare, consumare; usurare

    B) izlízati se (-lížem se) perf. refl. pren. guarire, scamparla
  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • krôtek (-tka -o) adj.

    1. mansueto, docile:
    krotek pes un cane docile

    2. pren. (miren, poslušen) mansueto, docile, ubbidiente

    3. ekst. debole
  • krvosléden (-dna -o) adj. lov.
    krvosledni pes bracco
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • lagáti (se) (lážem (se))

    A) imperf., imperf. refl.

    1. mentire, dire bugie, menzogne:
    pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
    lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

    2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

    B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente
  • lájati (-am) imperf. ➞ zalajati

    1. abbaiare; latrare (cane, volpe):
    pren. lajati v luno abbaiare alla luna

    2. pejor. abbaiare (tudi ekst.), parlare
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • letèč (-éča -e)

    A) adj.

    1. volante, che vola:
    voj. leteča trdnjava fortezza volante

    2. (ki se pri delu premika iz kraja v kraj) volante:
    leteča patrulja pattuglia volante
    leteča ambulanta ambulatorio ambulante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteče veverice pteromidi (sing. -e) (Pteromydes)
    leteči pes pteropo (Pteropus vampirus)
    šport. leteči holandec olandese volante
    šport. leteči kilometer chilometro lanciato
    leteči oddelek (squadra) volante
    zool. leteči pegaz pegaso (Pegsus volans)
    voj. leteči transporter vagone volante
    zool. leteči zmaj drago volante (Draco volans)

    B) letèč (v adv. rabi) volando
  • lísast (-a -o) adj.

    1. macchiato, coperto di macchie; pezzato; variegato; screziato

    2. nareč. stupido, balordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. lisasta gos oca lombardella (Anser albifrons)
    vet. lisasta zvezda stella
    zool. lisasta murena murena (Muraena helena)
    zool. lisasti pes licaone (Lycaon pictus)
  • lôvski (-a -o)

    A) adj. di, da caccia; venatorio:
    lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
    lovska dovolilnica licenza di caccia
    lovska koča capanna di caccia
    šah. lovska končnica finale di alfieri
    lovska puška fucile da caccia
    lovska škoda danni da selvaggina
    lovska torba carniera
    lovska trofeja trofeo (di caccia)
    lovski čuvaj guardacaccia
    lovski krst battesimo di cacciatore
    lovski nož coltello da cacciatore
    lovski pes cane da caccia
    lovski rog corno da caccia
    aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
    lovsko leto stagione della caccia
    lovski rezervat bandita
    lovski suknjič cacciatora
    gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

    B) lôvska f pren.
    ta je pa lovska questa è poi grossa
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
    pren. mišja luknja topaia
    mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
    lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
    pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
    bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
    zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
    mišji strup topicida
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize