Franja

Zadetki iskanja

  • dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

    1. prst:
    le cinque dita della mano pet prstov na roki
    dito grosso palec na nogi
    mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
    legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
    darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
    sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
    mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
    non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
    contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
    mordersi le dita pren. gristi si nohte
    leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

    2. prst (na rokavici)

    3. prst (majhna količina, mera):
    bere un dito di vino popiti za prst vina
    essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu
  • forchetta f vilice:
    colazione alla forchetta hladno kosilo
    essere una buona forchetta pren. biti dober jedec
    parlare in punta di forchetta pren. govoriti izumetničeno, afektirano
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • iceberg tujka angl. m invar. ledena gora:
    la punta dell'iceberg pren. vrh ledene gore
  • ígla (-e) f

    1. (šivanka; pletilka; podolgovat predmet za spenjanje)
    a) (šivanka) ago; spillo:
    blazinica za igle portaspilli
    igla za krpanje nogavic ago da rammendo
    igla za šivanje mrež ago da rete
    b) (pletilka) ago da calza, ferro da calza
    c) (podolgovat predmet za spenjanje in okras) spilla, spillo:
    kravatna igla spilla da cravatta
    sedeti (kakor)
    na iglah stare seduti sulle spine
    č) (podolgovat predmet, del kake naprave) ago; puntina:
    gramofonska igla puntina (del grammofono)
    igla šivalnega stroja l'ago della macchina per cucire

    2. igle pl. bot. (iglice) aghi:
    borove igle aghi di pino

    3. min. ago, cristallo aghiforme; teh. (ostanki kovine pri brušenju) bava; um.
    suha igla (tehnika in odtis) puntasecca, punta secca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrt. gravirna igla punta da incisore
    med. injekcijska igla ago da siringa, per iniezioni
    fiz. magnetna igla ago della bussola
    zool. morska igla pesce ago, aguglia (Belone belone)
    voj. udarna igla percussore (di arma da fuoco)
    zool. vodna igla ranatra (Ranatra linearis)
    avt. zaporna igla valvola a spillo
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kléšče (kléšč) f pl.

    1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
    čeljusti klešč ganasce della tenaglia
    s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
    pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
    koničaste klešče pinze a punta
    kovaške klešče tenaglie per fabbro
    mizarske klešče tenaglie per falegname

    2. voj. morsa; zool. chele

    3. (kleščam podobna priprava):
    klešče za kodranje arricciacapelli
    klešče za orehe schiaccianoci
    klešče ščipalke tronchese
    klešče za sladkor molletta per lo zucchero
    klešče za žerjavico molle
    pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
    cevne klešče pinza per tubi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. ekstrakcijske klešče forcipe
    porod s kleščami parto con il forcipe
    gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
    izolirne klešče pinza da elettricista
    luknjalne klešče pinze per forare
    razperilne klešče licciaiola
  • labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)

    1. (pl. -ra) ustnica:
    labbro leporino med. zajčja ustnica
    leccarsi le labbra oblizovati si prste
    bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga

    2. usta:
    avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
    pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
    a fior di labbra mrmraje

    3. anat.
    labbra della vagina sramne ustnice

    4. (pl. -ri) rob:
    i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka
  • ledén (-a -o) adj.

    1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
    ledene plošče banchi di ghiaccio
    ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
    vrh ledene gore la punta dell'iceberg
    ledena cesta strada ghiacciata
    leden veter vento gelido

    2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
    ledena burja vento polare
    geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

    3. pren. di ghiaccio, glaciale:
    ledeni obraz volto di ghiaccio
    ledeno srce cuore di ghiaccio

    4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
    leden obup, strah disperazione, spavento terribile
    ledena groza terrore atroce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledena bomba bomba di gelato
    geol. ledena doba epoca glaciale
    ledena jama grotta ghiacciata
    ledena sveča ghiacciolo
    ledeni možje, svetniki gelo di maggio
    šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
    alp. ledena gmota seracco
    ledena pijača ghiacciata, granita
    ledena skorja calabrosa
    gastr. ledeni mering spumone
    geogr. ledeni nanos pack
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • nakíčeno adv. in modo (eccessivamente) ornato, leziosamente, affettatamente:
    govoriti nakičeno parlare con affettazione, in punta di forchetta
  • nòž (nôža) m

    1. coltello:
    konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
    oster nož un coltello tagliente
    kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
    cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
    kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
    nož za odiranje scorticatoio, scortichino
    žepni nož temperino
    nož na vzmet coltello a serramanico
    nož za kruh coltello del pane
    nož za papir tagliacarte
    vojaški nož baionetta
    dvorezni nož lama a due tagli
    boj na nož scontro all'arma bianca
    voj. nož na puško! baionett'arm!
    lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
    zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
    nabrusiti nož affilare il coltello

    2. teh. lama:
    strugarski nož lama da tornio
    nož za trančiranje trinciante
    les. furnirski nož sfogliatrice
    kirurški nož bisturi
    fot. obrezovalni nož taglierina

    3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
    gnati vse na nož essere un litigone
    iti na nož venire ai ferri corti
    iti pod nož farsi operare
    megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
    biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
    dvorezen nož lama a doppio taglio
  • odložljív (-a -o) adj.

    1. rinviabile, rimandabile, differibile, dilazionabile, procrastinabile, prorogabile:
    odložljiv termin scadenza prorogabile

    2. lov.
    odložljivi pes cane da punta
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • ostrína (-e) f

    1. filo, taglio:
    zgubiti ostrino perdere il taglio

    2. acutezza (della vista, dell'udito); pren. finezza:
    ostrina sluha acutezza, finezza di udito

    3. rigore, severità, asprezza (della pena); rigore, crudezza (dell'inverno); ekst. asprezza (della critica)
    odlomiti ostrino besedam smussare la punta alle parole, mitigare il tono della critica
    gnati vse na ostrino cercare sempre lo scontro, assumere sempre posizioni intransigenti
    fot. naravnati ostrino mettere a fuoco
    fot. globinska ostrina profondità di campo
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda