sottotērra
A) avv. pod zemljo:
andare sottoterra evfemistično umreti
scavare sottoterra kopati pod zemljo
B) m invar. podpritličje, suteren
Zadetki iskanja
- subalveo agg. geogr. (ki se nahaja) pod rečnim koritom
- subaracnoidale agg. anat. subarahnoidalen, (ležeč) pod pajčevnico
- svendere v. tr. (pres. svendo) trgov. prodati pod ceno
- T1 kratica avtoTraforo del Monte Bianco predor pod Mont Blancom
- tavolare v. tr. (pres. tavolo) pokriti z deskami; narediti pod
- tavolato m
1. deščeni pod; stena iz desk
2. anat. dno:
tavolato osseo del cranio lobanjsko dno
3. geogr. plato - tērra
A) f
1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela
5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti
7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela
8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta
10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina
11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
B) agg. invar.
1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
2. svetlorjav (barva) - ubbidire
A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)
1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo
2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti
B) v. intr.
1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg
2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal
3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku
4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi
5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo - under tujka angl.
A) agg. invar. šport pod, do (določenih let):
gli atleti under 18 tekmovalci do 18 let
B) m invar. šport športnik, tekmovalec pod (določenim letom):
gli under 18 tekmovalci do 18 let
C) f invar. šport moštvo, ekipa pod (določenim letom):
l'under 18 di calcio nogometno moštvo do 18 let - acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)
1. privoliti, soglašati, strinjati se:
acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom
2. dopustiti, dovoliti:
acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje
3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom - accusa f
1. obtožba, obdolžitev:
un'accusa vile podla obtožba
2. pravo obtožba:
atto d'accusa obtožnica
capo d'accusa točka obtožnice
formulare, muovere un'accusa obtožiti
prosciogliere qcn. dall'accusa di oprostiti koga obtožbe
in stato d'accusa pod obtožbo
pubblica accusa javni tožilec
3. igre napoved (pri kartah) - addiaccio m staja:
dormire all'addiaccio spati pod milim nebom - agevolato agg. z olajšavami, ugoden:
prestito agevolato posojilo pod ugodnimi pogoji - ala f (pl. ali, knjižno ale)
1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka
2. letalsko krilo
3.
ala di un edificio krilo stavbe
4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi
5. šport krilo (zlasti pri nogometu) - aria f
1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!
3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5. glasba arija - arma f (pl. -mi)
1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje
2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja
3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska
4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji - arrēndersi* v. rifl. (pres. mi arrēndo)
1. vdati se:
arrendersi a discrezione vdati se brezpogojno, na milost in nemilost
2. pren. vdati se, ukloniti se, popustiti, privoliti v kaj:
arrendersi all'evidenza dei fatti vdati se pod težo dejstev - auspice m
1. hist. prerokovalec iz ptičjega leta
2. pobudnik, pokrovitelj:
auspice il Comune, è stata organizzata una biblioteca pod pokroviteljstvom občine so organizirali knjižnico - auspicio m (pl. -ci)
1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)
2. knjižno znamenje:
essere di buon auspicio biti dober znak
cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih
3. voščilo, želja:
è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga
4. pren. pokroviteljstvo:
la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti