Franja

Zadetki iskanja

  • ôkence (-a) n

    1. dem. od okno finestrella, finestrino; spia; navt. oblò; gost. (med kuhinjo in jedilnico) passavivande

    2. sportello:
    bančno, poštno okence sportello della banca, della posta

    3. quadratino

    4. anat.
    okroglo okence grande foro rotondo
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • omréžen (-ena -o) adj. con grata:
    omreženo okno finestra con grata
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • pláti (póljem) imperf.

    1. navt. aggottare (con la sassola)

    2. spingere

    3. agr. vagliare; sventolare (il grano)

    4. battere, palpitare, pulsare:
    srce mu je močno plalo il cuore gli batteva forte

    5. muoversi, ondeggiare

    6. pren. diffondersi, spandersi; irrompere, penetrare:
    skozi okno je plala svetloba la luce irrompeva dalla finestra
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • pozzo m

    1. vodnjak:
    pozzo artesiano arteški vodnjak
    pozzo petrolifero naftna vrtina

    2. jama, jašek:
    pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
    pozzo delle catene navt. jama za sidra
    pozzo nero gradb. gnojna jama
    pozzo della scala gradb. stopniščno okno
    pozzo della sentina navt. podladje

    3. pren. obilica, kup, množina:
    guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
    pozzo di scienza pren. velikan učenosti
    qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo
  • prenaširôko (-av.) adv. troppo estesamente, per esteso; troppo:
    prenaširoko odpreti okno spalancare troppo la finestra
    prenaširoko obravnavati vprašanje trattare un argomento troppo per esteso
  • prosíti (prósim) imperf.

    1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
    prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
    prositi odpuščanja chiedere perdono
    prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
    prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
    prositi za besedo chiedere la parola
    prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
    prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
    rel. prositi za sprejem med novice postulare

    2. (v medmetni rabi)
    a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
    prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
    vozne listke, prosim biglietti, prego!
    b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
    'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
    boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
    (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
  • prospettare

    A) v. tr. (pres. prospētto) pren. prikazati; predočiti

    B) v. intr. gledati (na):
    la finestra prospetta sul giardino okno gleda na vrt

    C) ➞ prospettarsi v. rifl. (pres. mi prospētto) kazati, izkazati se:
    la situazione si prospetta difficile stanje je videti resno
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • slíkan (-a -o) adj. dipinto; um.
    slikano okno vetrata
  • smúčen (-čna -o) adj. grad. scorrevole:
    smučno okno finestra scorrevole
  • stréšen (-šna -o) adj. di, del tetto, da tetto:
    strešna konstrukcija struttura del tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. strešna lega terzera
    strešna letev corrente
    strešna opeka embrice, tegola
    strešni rob gronda
    strešni žleb compluvio; doccia
    strešno sleme colmo, displuvio
    strešno okno lucernario
    strešna kritina copertura del tetto
    strešna terasa terrazza sul tetto
    strešni prtljažnik (za kolesa, za smuči) portabiciclette, portasci
  • širòk (-ôka -o) adj.

    A)

    1. largo; ampio:
    klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
    široka ramena larghe spalle
    široka obleka vestito ampio

    2. largo, vasto, grosso:
    človek širokih nazorov uomo di idee larghe
    za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
    široko delovno področje vasto campo d'azione
    biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
    široko filmsko platno schermo panoramico
    širok kozarec tumbler
    široka steklenica toscanella
    lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
    žel. široki tir scartamento largo
    med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
    anat. široka mišica vasto
    široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

    B) širôki (-a -o) m, f, n
    na široko odpreti okno spalancare la finestra
    pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
  • tappare

    A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
    tappare la botte začepiti sod
    tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
    tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
    tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
    tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

    B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
    tapparsi in casa zapreti se v hišo
  • tridélen (-lna -o) adj. di tre parti, tripartito; a tre ante:
    tridelna omara armadio a tre ante
    tridelno okno finestra a tre luci
  • tromba f

    1. glasba trobenta, tromba:
    tromba a cilindri trobenta z ventili
    tromba cromatica kromatična trobenta
    tromba marina vodna tromba
    le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
    dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
    partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
    suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

    2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

    3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

    4. fiz., tehn.
    tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
    tromba elettrica avto hupa, troblja
    grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

    5.
    tromba d'aria navt. zračnik
    tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
    tromba dello stivale golenica škornja
    tromba da vino natega za pretakanje vina

    6. gradb.
    tromba delle scale stopniščno okno

    7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

    8. meteor.
    tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

    9. anat.
    tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
    tromba uterina jajcevod
  • vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.

    1. incastonare, montare, tempestare:
    vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello

    2. inserire, murare:
    vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro