qualitativo
A) agg. kvalitativen, merjen po kakovosti; vrednosten:
giudizio qualitativo vrednostna sodba, ocena
analisi qualitativa kem. kvalitativna analiza
B) m kakovost, kvaliteta
Zadetki iskanja
- quantitativo
A) agg.
1. količinski, kvantitativen:
valutazione quantitativa kvantitativna ocena
2. jezik kvantitativen
B) m količina:
un grosso quantitativo di merce velika količina blaga - schēda f
1. kartica:
scheda anagrafica matična kartica
scheda bibliografica kataloška kartica
scheda perforata inform. luknjana kartica
scheda segnaletica identifikacijska kartica (pri policiji)
2.
scheda bianca prazna glasovnica
scheda elettorale glasovnica
scheda di richiesta naročilnica
scheda di rilevazione popisna kartica (pri statističnih raziskavah)
scheda di valutazione šol. opisna ocena
3. pravo
scheda testamentaria zapuščinski akt
4. tisk okvirček - slàb (slába -o)
A) adj.
1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie
2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa
3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole
4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole
5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata - srédnji (-a -e) adj.
1. centrale:
srednja vrsta fila centrale
2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media - števílčen (-čna -o) adj. numerico:
številčno stanje numero
številčna premoč preponderanza numerica
številčno razmerje proporzione numerica
številčna ocena valutazione numerica
številčna vsota somma
številčna vrednost valore numerico
teh. številčni kod codice numerico
binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale - vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
vljudno vedenje comportamento cortese
šol. ocena iz vedenja voto in condotta
vedenje živali comportamento degli animali - vtís (-a) m
1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili
2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione
3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono
4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta
5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica - zadôsten (-tna -o) adj. sufficiente, bastante:
zadosten dokaz, razlog una prova, un motivo sufficiente
zadostna mera, količina misura, quantità sufficiente
šol. zadostna ocena (voto) sufficiente, sufficienza