Franja

Zadetki iskanja

  • ripicolo agg. zool. obrežen, ob obrežju živeč
  • sdentare

    A) v. tr. (pres. sdēnto) lomiti zobe (orodju)

    B) ➞ sdentarsi v. rifl. (pres. mi sdēnto) zgubiti, zgubljati zobe; biti ob zobe
  • sfiatare

    A) v. intr. (pres. sfiato)

    1. izdihavati; sopihati:
    il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora

    2. uhajati (plin):
    il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda

    B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)

    1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se

    2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja)
  • sputtanato agg. vulg. umazan, (ki je) ob dobro ime
  • stēndere*

    A) v. tr. (pres. stēndo)

    1. stegniti; pomoliti:
    stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
    stendere le truppe razporediti čete

    2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
    stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo

    3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)

    4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti

    5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)

    B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)

    1. leči

    2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se
  • stretto

    A) agg.

    1. stisnjen:
    a bocca stretta pren. nerad
    a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
    ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
    tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

    2. tesno ob, tik ob:
    prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
    stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

    3. tesno povezan, bližnji, intimen:
    amicizia stretta intimno prijateljstvo
    parente stretto bližnji sorodnik
    essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

    4. prisiljen, gnan:
    è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

    5. nujen, hud

    6. stiskaški, skopuški:
    tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

    7. ozek, tesen:
    calzoni stretti ozke hlače
    andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
    il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

    8. strog; strikten:
    stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
    tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

    9. čist (narečje, govor):
    parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

    10.
    lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

    11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

    B) avv.

    1. tesno; močno:
    stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
    parlare stretto izgovarjati ozko

    2. pren. strogo, striktno

    C) m

    1. morska ožina

    2. glasba stretto (pri fugi)
  • stringere*

    A) v. tr. (pres. stringo)

    1. stisniti, stiskati:
    stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
    stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
    stringere i freni pren. zategniti vajeti
    stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
    stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

    2. knjižno vihteti (meč)

    3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
    stringere una città d'assedio oblegati mesto
    stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

    4. skleniti, sklepati:
    stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
    stringere un patto skleniti dogovor

    5. tiščati (čevlji)

    6. med. zapreti, zapirati (blato)

    7. krajšati, zožiti (obleko)

    8. ekst. omejiti:
    stringere il credito omejevati kredite

    9. pren. povzeti, povzemati:
    stringere un discorso povzeti
    stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

    10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
    stringere il passo pospešiti korak; glasba
    stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

    B) v. intr.

    1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
    il tempo stringe čas pritiska

    2. šport
    stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

    C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

    1. stisniti, stiskati se k:
    stringersi addosso a qcn. planiti na koga

    2.
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
  • strusciare

    A) v. tr., v. intr. (pres. struscio) drgniti; drsati, podrsavati; obrabiti, obrabljati, guliti:
    strusciare i piedi per terra podrsavati z nogami po tleh
    strusciare i vestiti guliti obleke

    B) ➞ strusciarsi v. rifl. (pres. mi struscio)

    1. podrsati se ob

    2. pren.
    strusciarsi a qcn. prilizovati se komu
  • subartico agg. (m pl. -ci) geogr. subarktičen, ki je tik ob arktičnem področju
  • svogliarsi v. rifl. (pres. mi svōglio) naveličati se; priti ob voljo
  • telesismo m sunek ob oddaljenih potresih
  • urtare

    A) v. tr. (pres. urto)

    1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
    urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

    2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

    B) v. intr.

    1.
    urtare contro, in udariti, zadeti ob

    2. pren. naleteti na, trčiti ob:
    urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

    C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

    1. trčiti

    2. pren. udariti se, sporeči se:
    si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

    Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • accanto

    A) avv. poleg, zraven

    B) prep.
    accanto a poleg, zraven, ob
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • addossare

    A) v. tr. (pres. addōsso)

    1. naložiti, nasloniti, prisloniti:
    addossare un carico naložiti breme
    addossare un mobile alla parete prisloniti kos pohištva k steni

    2. pren. naprtiti, naložiti, zaupati:
    addossare una colpa a qcn. naprtiti komu krivdo
    addossare un ufficio naložiti funkcijo

    B) ➞ addossarsi v. rifl. (pres. mi addōsso)

    1. naložiti si, prevzeti:
    addossarsi una responsabilità prevzeti odgovornost

    2. naslanjati se, gnesti se:
    si addossano gli uni agli altri gnetejo se drug ob drugem
  • afflosciare

    A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
    il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten

    B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)

    1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
    la vela si afflosciò jadro se je povesilo

    2. pog. omedleti:
    alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela
  • agghiacciare

    A) v. tr. (pres. agghiaccio)

    1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
    le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

    2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
    agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

    B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
    agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu
  • alba f

    1. zora:
    allo spuntar dell'alba, sul far dell'alba ob zori, ob svitu
    alba dei tafani pren. poldan

    2. pren. začetek:
    l'alba del secolo začetek stoletja
    l'alba della civiltà začetki civilizacije

    3. glasba alba
  • allato

    A) avv. knjižno zraven, poleg

    B) prep. knjižno
    allato a pri, ob, poleg:
    allato a una fontana poleg vodnjaka