-
ripicolo agg. zool. obrežen, ob obrežju živeč
-
sdentare
A) v. tr. (pres. sdēnto) lomiti zobe (orodju)
B) ➞ sdentarsi v. rifl. (pres. mi sdēnto) zgubiti, zgubljati zobe; biti ob zobe
-
sfiatare
A) v. intr. (pres. sfiato)
1. izdihavati; sopihati:
il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora
2. uhajati (plin):
il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda
B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)
1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se
2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja)
-
sputtanato agg. vulg. umazan, (ki je) ob dobro ime
-
stēndere*
A) v. tr. (pres. stēndo)
1. stegniti; pomoliti:
stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
stendere le truppe razporediti čete
2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo
3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)
4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti
5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)
B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)
1. leči
2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se
-
stretto
A) agg.
1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi
2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom
3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom
4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil
5. nujen, hud
6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti
7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka
8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati
9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino
10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše
11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)
B) avv.
1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko
2. pren. strogo, striktno
C) m
1. morska ožina
2. glasba stretto (pri fugi)
-
stringere*
A) v. tr. (pres. stringo)
1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim
2. knjižno vihteti (meč)
3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid
4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor
5. tiščati (čevlji)
6. med. zapreti, zapirati (blato)
7. krajšati, zožiti (obleko)
8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite
9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno
10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo
B) v. intr.
1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska
2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo
C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)
1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga
2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
-
strusciare
A) v. tr., v. intr. (pres. struscio) drgniti; drsati, podrsavati; obrabiti, obrabljati, guliti:
strusciare i piedi per terra podrsavati z nogami po tleh
strusciare i vestiti guliti obleke
B) ➞ strusciarsi v. rifl. (pres. mi struscio)
1. podrsati se ob
2. pren.
strusciarsi a qcn. prilizovati se komu
-
subartico agg. (m pl. -ci) geogr. subarktičen, ki je tik ob arktičnem področju
-
svogliarsi v. rifl. (pres. mi svōglio) naveličati se; priti ob voljo
-
telesismo m sunek ob oddaljenih potresih
-
urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
-
a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)
1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo
2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!
3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo
4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima
5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden
6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit
7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra
8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno
9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem
10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati
11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo
-
accanto
A) avv. poleg, zraven
B) prep.
accanto a poleg, zraven, ob
-
acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
-
addossare
A) v. tr. (pres. addōsso)
1. naložiti, nasloniti, prisloniti:
addossare un carico naložiti breme
addossare un mobile alla parete prisloniti kos pohištva k steni
2. pren. naprtiti, naložiti, zaupati:
addossare una colpa a qcn. naprtiti komu krivdo
addossare un ufficio naložiti funkcijo
B) ➞ addossarsi v. rifl. (pres. mi addōsso)
1. naložiti si, prevzeti:
addossarsi una responsabilità prevzeti odgovornost
2. naslanjati se, gnesti se:
si addossano gli uni agli altri gnetejo se drug ob drugem
-
afflosciare
A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten
B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)
1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
la vela si afflosciò jadro se je povesilo
2. pog. omedleti:
alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela
-
agghiacciare
A) v. tr. (pres. agghiaccio)
1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel
2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga
B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu
-
alba f
1. zora:
allo spuntar dell'alba, sul far dell'alba ob zori, ob svitu
alba dei tafani pren. poldan
2. pren. začetek:
l'alba del secolo začetek stoletja
l'alba della civiltà začetki civilizacije
3. glasba alba
-
allato
A) avv. knjižno zraven, poleg
B) prep. knjižno
allato a pri, ob, poleg:
allato a una fontana poleg vodnjaka