-
disconvenire* v. intr. (pres. disconvēngo) knjižno ne biti primeren, ne spodobiti se
-
discordare v. intr. (pres. discōrdo)
1. ne ujemati se, ne soglašati; nasprotovati si; razlikovati se
2. ne skladati se, ne ujemati se
-
discredere v. intr. (pres. discredo) knjižno ne verjeti; ne zaupati:
discredere alle parole di qcn. ne verjeti besedam nekoga
-
discutere* v. tr. (pres. discuto)
1. razpravljati, pretresati, diskutirati:
discutere una proposta di legge pretresati zakonski predlog, razpravljati o zakonskem predlogu
2. (contestare) zanikati, ne priznavati:
discutere sul prezzo pogajati se o ceni, barantati
non lo discuto o tem ne dvomim
3. prerekati se, pričkati se:
finiscila di discutere nehaj s prerekanjem!
-
disdire, disdirsi2 v. intr., v. rifl. impers. (pres. /si/ disdice) ne spodobiti se; biti neprimeren:
certi atteggiamenti (si) disdicono alla tua età tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom
-
disimparare v. tr. (pres. disimparo) odvaditi se; ne znati več; pozabiti, pozabljati:
disimparare a bere odvaditi se pijače
-
disincentivare v. tr. (pres. disincentivo) destimulirati; ne spodbujati; vzeti, jemati voljo
-
disinteressare
A) v. tr. (pres. disinterēsso) odvrniti, odvračati:
disinteressare i giovani alla politica odvrniti mladino od politike
B) ➞ disinteressarsi v. rifl. (pres. mi disinterēsso) ne zanimati se; ne brigati se:
disinteressarsi di politica ne zanimati se za politiko
-
disistimare v. tr. (pres. disistimo) ne ceniti, ne spoštovati; zaničevati
-
disonorare
A) v. tr. (pres. disonoro)
1. onečastiti, osramotiti
2. zapeljati; posiliti
3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)
B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast
-
dispensare
A) v. tr. (pres. dispēnso)
1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati
2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe
B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel...
-
disperare
A) v. tr. (pres. dispēro)
1. obupati, ne upati več:
disperare di vincere ne upati več na zmago
2. spraviti, spravljati v obup:
far disperare spraviti v obup, mučiti:
questo ragazzo mi fa disperare fant me spravlja v obup
B) v. intr. obupati; zgubiti vsak up:
disperare della buona riuscita dell'impresa zgubiti vsak up na uspeh podjetja
C) ➞ disperarsi v. rifl. (pres. mi dispēro) obupati
-
dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
-
disprezzare
A) v. tr. (pres. disprēzzo)
1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti
2. ne se zmeniti za kaj; mrziti
B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se
-
dissentire v. tr. (pres. dissēnto)
1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem
2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
-
dissenziēnte
A) agg. ki se ne strinja, ki je drugačnega mnenja; oporečniški
B) m, f oporečnik
-
dissociare
A) v. tr. (pres. dissōcio)
1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati
2. kem. razstaviti, razstavljati
B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi
-
dissonare v. intr. (pres. dissuōno)
1. glasba disonirati
2. pren. zveneti neubrano; ne se skladati, ne se ujemati; ne odgovarjati (čemu); ne soglašati
-
disubbidire
A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov
B) v. tr. pog. ne ubogati
-
disusare v. tr. (pres. disuso) opustiti, opuščati; ne rabiti več:
disusare un abito ne nositi več obleke