Franja

Zadetki iskanja

  • disconvenire* v. intr. (pres. disconvēngo) knjižno ne biti primeren, ne spodobiti se
  • discordare v. intr. (pres. discōrdo)

    1. ne ujemati se, ne soglašati; nasprotovati si; razlikovati se

    2. ne skladati se, ne ujemati se
  • discredere v. intr. (pres. discredo) knjižno ne verjeti; ne zaupati:
    discredere alle parole di qcn. ne verjeti besedam nekoga
  • discutere* v. tr. (pres. discuto)

    1. razpravljati, pretresati, diskutirati:
    discutere una proposta di legge pretresati zakonski predlog, razpravljati o zakonskem predlogu

    2. (contestare) zanikati, ne priznavati:
    discutere sul prezzo pogajati se o ceni, barantati
    non lo discuto o tem ne dvomim

    3. prerekati se, pričkati se:
    finiscila di discutere nehaj s prerekanjem!
  • disdire, disdirsi2 v. intr., v. rifl. impers. (pres. /si/ disdice) ne spodobiti se; biti neprimeren:
    certi atteggiamenti (si) disdicono alla tua età tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom
  • disimparare v. tr. (pres. disimparo) odvaditi se; ne znati več; pozabiti, pozabljati:
    disimparare a bere odvaditi se pijače
  • disincentivare v. tr. (pres. disincentivo) destimulirati; ne spodbujati; vzeti, jemati voljo
  • disinteressare

    A) v. tr. (pres. disinterēsso) odvrniti, odvračati:
    disinteressare i giovani alla politica odvrniti mladino od politike

    B) ➞ disinteressarsi v. rifl. (pres. mi disinterēsso) ne zanimati se; ne brigati se:
    disinteressarsi di politica ne zanimati se za politiko
  • disistimare v. tr. (pres. disistimo) ne ceniti, ne spoštovati; zaničevati
  • disonorare

    A) v. tr. (pres. disonoro)

    1. onečastiti, osramotiti

    2. zapeljati; posiliti

    3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)

    B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast
  • dispensare

    A) v. tr. (pres. dispēnso)

    1. deliti, razdeljevati:
    dispensare sorrisi na veliko se smehljati
    dispensare scappellotti klofutati

    2. oprostiti, oproščati:
    dispensare dal servizio odpustiti iz službe

    B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
    non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel...
  • disperare

    A) v. tr. (pres. dispēro)

    1. obupati, ne upati več:
    disperare di vincere ne upati več na zmago

    2. spraviti, spravljati v obup:
    far disperare spraviti v obup, mučiti:
    questo ragazzo mi fa disperare fant me spravlja v obup

    B) v. intr. obupati; zgubiti vsak up:
    disperare della buona riuscita dell'impresa zgubiti vsak up na uspeh podjetja

    C) ➞ disperarsi v. rifl. (pres. mi dispēro) obupati
  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
  • disprezzare

    A) v. tr. (pres. disprēzzo)

    1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti

    2. ne se zmeniti za kaj; mrziti

    B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se
  • dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

    1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
    dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

    2. biti različen, ne se ujemati:
    i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
  • dissenziēnte

    A) agg. ki se ne strinja, ki je drugačnega mnenja; oporečniški

    B) m, f oporečnik
  • dissociare

    A) v. tr. (pres. dissōcio)

    1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

    2. kem. razstaviti, razstavljati

    B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
    mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi
  • dissonare v. intr. (pres. dissuōno)

    1. glasba disonirati

    2. pren. zveneti neubrano; ne se skladati, ne se ujemati; ne odgovarjati (čemu); ne soglašati
  • disubbidire

    A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
    disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
    disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov

    B) v. tr. pog. ne ubogati
  • disusare v. tr. (pres. disuso) opustiti, opuščati; ne rabiti več:
    disusare un abito ne nositi več obleke