poláren (-rna -o) adj.
1. polare:
polarne pokrajine terre polari
polarna noč notte polare
polarni sij aurora polare
polarna lisica volpe argentata (Alopex lagopus); volpe artica
polarna kapica calotta polare
polarno ledovje inlandsis
2. mat. polare:
polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polari
3. pren. polare
Zadetki iskanja
- poróčen (-čna -o) adj. matrimoniale, di matrimonio, dei matrimoni; nuziale, di nozze; knjiž. sponsale:
poročna noč prima notte di nozze
poročna obleka abito nuziale
poročna priča testimone di nozze
poročni prstan anello matrimoniale
poročni list certificato di matrimonio
poročna matična knjiga registro dei matrimoni - potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte - prebedén (-a -o) adj. passato vegliando:
prebedena noč vigilia, veglia - prebedéti (-ím) | prebedévati (-am) perf., imperf. passare vegliando, vegliare:
prebedeti vso noč passare la notte in bianco - predivjáti (-ám) perf. pren. attraversare, percorrere velocemente:
predivjati noč bisbocciare tutta la notte - prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)
A) perf., imperf.
1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso
2. precorrere:
dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi
3. (narediti kaj prej) prevenire:
prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.
4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro
B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato
2. (prenagliti se) agire con precipitazione
3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano - preigráti (-ám) | preigrávati (-am)
A) perf., imperf.
1. muz. suonare:
preigrati partituro, klavirske skladbe suonare lo spartito, composizioni per pianoforte
2. (z igranjem preglasiti, preglašati) coprire, sovrastare col suono:
harmonika je preigrala vse inštrumente la fisarmonica sovrastava tutti gli strumenti
3. šport. (z boljšo igro doseči premoč) avere la meglio su; avere ragione di:
gostje so popolnoma preigrali domačine gli ospiti avevano la meglio sulla squadra locale
4. šport. (spraviti, spravljati žogo mimo nasprotnika) dribblare, scartare; palleggiare:
preigrati več nasprotnikov dribblare più avversari
5. (igraje prebiti, prebijati) passare:
pokeraši so noč preigrali i giocatori di poker passarono la notte giocando, fecero l'alba giocando
6. (uprizoriti, uprizarjati) mettere in scena:
preigravati Shakespearove drame mettere in scena i drammi di Shakespeare
7. šah.
preigrati, preigravati partije ripetere le partite (a scopo di studio)
B) preigráti se (-ám se) perf. refl. gled. spostarsi, muoversi (durante la rappresentazione) - preječáti (-ím) perf. gemere, lamentarsi:
noč je preječal passò la notte gemendo - prejókati (-am) perf. piangere sconsolatamente:
prejokati noč piangere tutta la notte
prejokati veliko solz versare un fiume di lacrime - prekášljati (-am) perf. tr. tossire:
prekašljati vso noč tossire tutta la notte - prekričáti (-kričím) | prekričávati (-am) perf., imperf.
1. gridare più forte
2. gridare (a lungo):
prekričati vso noč gridare, strillare tutta la notte - prekvartáti (-ám) perf. giocare a carte:
prekvartati celo noč giocare a carte tutta la notte - prelív (-a) m
1. spruzzata, spruzzo:
preliv z mrzlo vodo spruzzata d'acqua fredda
2. trasferimento, passaggio:
preliv denarja v sklade trasferimento di denaro nei fondi
preliv dneva v noč passaggio del,(dal) giorno alla notte
3. migrazione:
preliv prebivalstva s podeželja v industrijska središča migrazione della popolazione dalle campagne ai centri industriali
4. geogr. canale:
Rokavski preliv Canale della Manica
5. gastr.
čokoladni preliv glassa di cioccolato
paradižnikov preliv salsa di pomodoro
solatni preliv condimento per insalata
6. rivestimento, strato:
bitumenski preliv strato di bitume
7. friz. tintura, tinta, tinteggiatura
8. farm. infuso
9. film. sovrapposizione - prepít (-a -o) adj. che ha preso un'ubriacatura:
prepita noč notte di gozzoviglie - preplésati (-pléšem) perf. tr.
1. passare danzando, ballare:
preplesati noč ballare tutta la notte
2. percorrere ballando - pretúliti (-im) perf.
1. ululare, urlare:
pretuliti vso noč ululare tutta la notte
2. pog. piangere - profondo
A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
voragine profonda globoko brezno
radici profonde globoke korenine
colore profondo temna barva
buio profondo trda tema
notte profonda temna noč
sonno profondo trdno spanje
profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti
B) m
1. globina, dno (tudi pren.):
nel profondo dell'animo v globini duše
2. psihol. podzavest - rischiarare
A) v. tr. (pres. rischiaro)
1. razsvetliti, razsvetljevati
2. bistriti; razjasniti (tudi pren.):
la luna rischiara la notte mesec razsvetljuje noč
rischiarare alberi oklestiti drevesa
B) ➞ rischiarare, rischiararsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rischiaro)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. jasniti se; bistriti se - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži