Franja

Zadetki iskanja

  • kratkostíčen (-čna -o) adj. elektr. di, del cortocircuito:
    kratkostična napetost tensione del cortocircuito
    kratkostični motor elettromotore a cortocircuito
  • motórček (-čka) m dem. od motór motorino
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nafta f

    1. kem. nafta

    2. kurilno olje, pog. nafta; avto plinsko olje:
    forno a nafta peč na kurilno olje
    impianto di riscaldamento a nafta centralna kurjava na nafto
    motore a nafta avto dizelski motor
  • náften (-tna -o) adj.

    1. di, della nafta; di, del petrolio; petrolifero:
    naftni vrelci pozzi petroliferi
    naftna industrija industria del petrolio

    2. diesel:
    naftni motor motore diesel
  • nōia f

    1. dolgčas:
    ammazzare la noia ubijati dolgčas
    avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
    venire a noia naveličati se (koga, česa)

    2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
    avere noie con la legge imeti težave z zakonom
    la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja

    3. sitnež, nadležnež
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • obràt1 (-áta) m

    1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
    obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
    motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

    2. svolta; šport. giro, giravolta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krožni obrat rotazione
    besedni obrat locuzione, modo di dire
    ekon. obrat kapitala giro del capitale
    kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
    astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
    meteor. toplotni obrat inversione termica
    obrat ključa mandata
  • obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. caricare, gravare, onerare:
    obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
    obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti

    2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
    obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti

    3. gravare (su), essere a carico (di)

    4. (obtožiti, obtoževati) accusare

    5. teh. azionare, sollecitare:
    obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina

    6. addebitare:
    obremeniti račun addebitare sul conto

    7. jur. gravare:
    obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca

    8. navt.
    obremeniti z balastom inzavorrare
  • Óttov (-a -o) adj. strojn.
    Ottov motor motore a carburazione, a ciclo Otto
  • páren1 (-rna -o) adj. a vapore; di, del vapore:
    parna lokomotiva locomotiva a vapore, vaporiera
    parna peč forno a vapore, vapoforno
    parna kopel bagno di vapore
    parna turbina turbina a vapore
    parni generator generatore di vapore
    parni kotel caldaia a vapore
    parni motor motore a vapore
    parni pogon propulsione a vapore
    parni stroj macchina a vapore
    teh. parno kladivo maglio a vapore
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • pogòn (-ôna) m

    1. impulso, spinta:
    dati pogon (zagon)
    trgovini dare impulso ai commerci

    2. avvio, avviamento; azione; propulsione, trazione:
    električni, strojni pogon trazione elettrica, meccanica
    vozilo s prednjim, zadnjim pogonom auto a trazione anteriore, posteriore
    reakcijski, raketni pogon propulsione a getto, a razzo
    spraviti motor v pogon avviare il motore
    jedrska elektrarna je šla v pogon la centrale nucleare è entrata in funzione

    3. (zagon, polet) slancio, abbrivo; stimolo:
    misel na dom mu je dala novega pogona il pensiero della casa gli diede un nuovo stimolo

    4. (zasledovanje) caccia; inseguimento; rastrellamento; polit. pogrom:
    pogon za ubežnikom caccia al latitante
    antisemitski pogoni pogrom antisemitici

    5. lov. battuta; caccia

    6. fot. meccanismo, sistema di avvolgimento, di riavvolgimento (della pellicola)

    7. inform. drive
  • pogónski (-a -o) adj.

    1. propulsivo, di propulsione; propellente:
    pogonska energija energia propulsiva
    pogonska naprava impianto di propulsione, sistema di propulsione
    pogonski plin plinske turbine turbogas
    avt. pogonsko gorivo carburante, propellente
    aer. pogonska raketa razzo vettore
    strojn. pogonski jermen cinghia di trasmissione
    strojn. pogonska kolesa ruote motrici
    pogonski mehanizem, motor motore, meccanismo motore
    žel. pogonsko drogovje biella d'accoppiamento

    2. pren. propulsivo, propulsore, motore:
    pogonska sila človeškega napredka la forza motrice, propulsiva del progresso umano
  • pospeševáti (-újem) | pospéšiti (-im) imperf., perf.

    1. affrettare, accelerare; stringere; ekst. sveltire, snellire:
    pospešiti hojo affrettare, stringere il passo, l'andatura
    pospešiti zadevo sveltire, snellire la pratica
    med. pospešiti okrevanje z intenzivnim zdravljenjem risolvere una malattia con terapie intensive

    2. aiutare; favorire; sollecitare, potenziare, promuovere; dare un impulso a, dare una spinta a:
    kava pospešuje prebavo il caffè aiuta la digestione
    pospeševati industrijo favorire, potenziare l'industria
    pospeševati sodelovanje promuovere la cooperazione

    3. stringere, serrare, accelerare; fiz., avt. accelerare:
    pospešiti tempo dela serrare il ritmo di lavoro
    motor slabo pospešuje il motore non accelera bene
    fiz. pospeševati ione, elektrone accelerare gli ioni, gli elettroni
  • pregrét (-a -o) adj. riscaldato, caldo, surriscaldato; gastr. ribollito:
    pregret zrak aria calda
    avt. pregret motor motore surriscaldato
    pren. pregrete glave teste calde
  • preizkúsiti (-im) | preizkúšati (-am) perf., imperf. provare, mettere alla prova, sperimentare, assaggiare, sondare, verificare; teh. collaudare:
    preizkusiti motor provare, collaudare il motore
    preizkusiti učinkovitost zdravila sperimentare l'efficacia di una medicina
    preizkusiti teren sondare il terreno
    preizkusiti poštenost nekoga tentare l'onestà di qcn.; verificare l'onestà di qcn., mettere alla prova l'onestà di qcn.
    preizkusiti pravilnost rezultata verificare l'esattezza del risultato
    preizkušati potrpljenje nekoga mettere alla prova la pazienza di qcn.
  • preobremeníti (-ím) | preobremenjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sovraccaricare; gravare; appesantire, caricare:
    preobremeniti voz sovraccaricare il carro
    preobremenjevati koga z delom, s funkcijami sovraccaricare, gravare qcn. di lavoro, di cariche
    preobremenjevati govor z retoričnimi okrasi appesantire il discorso di fronzoli

    2. teh. forzare:
    preobremeniti motor forzare il motore

    3. ekon.
    preobremeniti račun scoprire un conto

    4. agr.
    preobremeniti prednjo stran voza accollare il carro

    B) preobremeníti si (-ím si) | preobremenjeváti si (-újem si) perf., imperf. refl.
    preobremeniti si želodec mangiare, bere troppo; ingombrare lo stomaco
  • prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

    1. accendere:
    prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
    pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
    prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
    ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

    2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
    prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
    avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
    pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.