indicíran (-a -o) adj. indicato, appropriato:
indiciran splav aborto terapeutico
indicirano zdravilo medicina appropriata
Zadetki iskanja
- intêren (-rna -o) adj.
1. (nejaven) interno
2. (ki je v zvezi z notranjimi organi) interno:
interna medicina medicina interna
3. (notranji) interno, interiore - intērno
A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata
B) m
1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše
2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5
3. obl. notranja stran kožuha
4. med. stažist
5. šport srednji igralec
6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev
7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki - izrázje (-a) n
1. (izrazi, besede) espressioni, parole
2. lessico; termini:
medicinsko, tehnično izrazje il lessico, i termini della medicina, della tecnica - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - licenciát (-a) m šol. nekdaj (stopnja akademske izobrazbe višje od bakalavreata) licenza; (naslov) licenziato:
licenciat v medicini licenziato in medicina - nucleare
A) agg.
1. fiz. jedrski, nuklearen; atomski:
armi nucleari voj. atomsko orožje
centrale nucleare elektr. jedrska elektrarna, nuklearka
era nucleare atomska doba
fisica nucleare jedrska fizika
guerra nucleare atomska vojna
medicina nucleare nuklearna medicina
potenza nucleare voj. atomska sila
2. biol. jedrski:
biochimica nucleare jedrska biokemija
divisione nucleare jedrska delitev, kariokineza
3. jezik ki se nanaša na jedro, nukleus
4. antrop.
famiglia nucleare nuklearna družina
B) m jedrska energija, uporaba jedrske energije - orálen (-lna -o) adj. (usten) orale:
anat. oralna votlina cavità orale
oralno zdravilo medicina da somministrarsi per via orale
lingv. oralni glas suono orale
psih. oralna faza fase orale - ordinare
A) v. tr. (pres. ordino)
1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici
2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
ordinare un caffè naročiti kavo
ordinare una medicina predpisati zdravilo
3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika
B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)
1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se
2. knjižno pripraviti, pripravljati se - peōnio agg. (m pl. -ni) knjižno
1. Apolonov
2.
arte peonia zdravstvo, medicina - predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
predpisati po zakonu ordinare per legge
jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
predpisati davek imporre una tassa - preizkúsiti (-im) | preizkúšati (-am) perf., imperf. provare, mettere alla prova, sperimentare, assaggiare, sondare, verificare; teh. collaudare:
preizkusiti motor provare, collaudare il motore
preizkusiti učinkovitost zdravila sperimentare l'efficacia di una medicina
preizkusiti teren sondare il terreno
preizkusiti poštenost nekoga tentare l'onestà di qcn.; verificare l'onestà di qcn., mettere alla prova l'onestà di qcn.
preizkusiti pravilnost rezultata verificare l'esattezza del risultato
preizkušati potrpljenje nekoga mettere alla prova la pazienza di qcn. - preprečeválen (-lna -o) adj. preventivo, impeditivo; ostruttivo, preclusivo; proibitivo; repressore; med. profilattico:
preprečevalni ukrepi proti požaru misure antincendio
med. preprečevalni ukrepi proti bolezni misure profilattiche
preprečevalno cepljenje vaccinazione profilattica
preprečevalno zdravstvo medicina preventiva - sóden (-dna -o) adj.
1. giudiziario, giudiziale, giudicativo, forense:
sodni akti, spisi atti giudiziari
sodna zaplemba sequestro giudiziario
sodni zapori carcere giudiziario
2. di, della giustizia:
sodna palača palazzo di giustizia
sodni organi organi della giustizia
sodna napaka errore giudiziario
sodna medicina medicina legale, forense
sodna oblast potere giudiziario
sodna obravnava, razprava dibattimento, udienza
sodna poravnava composizione della lite, accomodamento
rel. sodni dan giorno del Giudizio; ekst. finimondo, caos, confusione
hist. sodni gospod signore (titolare della signoria fondiaria)
sodni izvedenec perito giudiziale
sodni kolek marca da bollo giudiziaria
sodni poziv comunicazione giudiziaria, mandato di comparizione
sodni senat, zbor collegio dei giudici, collegio giudicante
sodni stroški spese legali
sodni umor assassinio legale
sodni uslužbenec funzionario dell'ordine giudiziario - sperimentare
A) v. tr. (pres. sperimento)
1. preizkusiti, preizkušati; eksperimentirati (tudi pren.):
sperimentare l'efficacia di una medicina preizkusiti učinkovitost zdravila
2. poskusiti, poskušati
3. pren. doživeti, doživljati
B) ➞ sperimentarsi v. rifl. (pres. mi sperimento) preizkusiti, preizkušati se - strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn. - studēnte m (f -essa)
1. dijak, dijakinja; srednješolec, srednješolka:
studenti medi srednješolci
2. študent, študentka:
studenti universitari študentje
studente di lettere, di medicina študent filozofije, medicine
casa dello studente študentski dom - studiare
A) v. tr. (pres. studio)
1. učiti se; študirati:
studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
studiare una poesia učiti se pesmico
2. študirati, preučevati; iskati:
studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!
3. pretehtati, premisliti:
studiare le parole pretehtati besede
B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati
C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se - špórten (-tna -o) adj.
1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
športna dejavnost attività sportiva, agonistica
športno tekmovanje gara sportiva
športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
športni ribolov pesca sportiva
športni klub club sportivo, società sportiva
športni letalec pilota sportivo
športni potapljač sub, sommozzatore
športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
športni avtomobil vettura sportiva
športni stadion stadio, campo sportivo
športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
športne potrebščine articoli sportivi
2. obl. sportivo, casual:
športni kostim due pezzi casual
športno krilo gonna casual
športna majica golf
športni čevlji scarpe sportive
športni tip tipo sportivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre športna napoved totocalcio
med. športna medicina medicina sportiva
hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
športni duh sportività
avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
športni fanatizem tifo - študènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f šol. studente, studentessa; universitario (-a); ekst. goliardo (-a):
študent filozofije, medicine studente di lettere, di medicina
študentje studenti (universitari); ekst. goliardia
študent prvega letnika (bruc) matricola žarg.
študent drugega letnika fagiolo žarg.
študent romanistike, germanistike, slavistike studente di romanistica, di germanistica, di slavistica