Franja

Zadetki iskanja

  • indicíran (-a -o) adj. indicato, appropriato:
    indiciran splav aborto terapeutico
    indicirano zdravilo medicina appropriata
  • intêren (-rna -o) adj.

    1. (nejaven) interno

    2. (ki je v zvezi z notranjimi organi) interno:
    interna medicina medicina interna

    3. (notranji) interno, interiore
  • intērno

    A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
    rivestimento interno notranja obloga
    medicina interna interna medicina
    numero interno interna številka, interno
    politica interna notranja politika
    alunno interno gojenec internata

    B) m

    1. notranjost (tudi pren.):
    l'interno di una casa notranjost hiše

    2. interna številka:
    scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5

    3. obl. notranja stran kožuha

    4. med. stažist

    5. šport srednji igralec

    6. polit. notranje zadeve:
    ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev

    7.
    interni pl. film interieri, notranji posnetki
  • izrázje (-a) n

    1. (izrazi, besede) espressioni, parole

    2. lessico; termini:
    medicinsko, tehnično izrazje il lessico, i termini della medicina, della tecnica
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • licenciát (-a) m šol. nekdaj (stopnja akademske izobrazbe višje od bakalavreata) licenza; (naslov) licenziato:
    licenciat v medicini licenziato in medicina
  • nucleare

    A) agg.

    1. fiz. jedrski, nuklearen; atomski:
    armi nucleari voj. atomsko orožje
    centrale nucleare elektr. jedrska elektrarna, nuklearka
    era nucleare atomska doba
    fisica nucleare jedrska fizika
    guerra nucleare atomska vojna
    medicina nucleare nuklearna medicina
    potenza nucleare voj. atomska sila

    2. biol. jedrski:
    biochimica nucleare jedrska biokemija
    divisione nucleare jedrska delitev, kariokineza

    3. jezik ki se nanaša na jedro, nukleus

    4. antrop.
    famiglia nucleare nuklearna družina

    B) m jedrska energija, uporaba jedrske energije
  • orálen (-lna -o) adj. (usten) orale:
    anat. oralna votlina cavità orale
    oralno zdravilo medicina da somministrarsi per via orale
    lingv. oralni glas suono orale
    psih. oralna faza fase orale
  • ordinare

    A) v. tr. (pres. ordino)

    1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
    ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici

    2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
    ordinare un caffè naročiti kavo
    ordinare una medicina predpisati zdravilo

    3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika

    B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)

    1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se

    2. knjižno pripraviti, pripravljati se
  • peōnio agg. (m pl. -ni) knjižno

    1. Apolonov

    2.
    arte peonia zdravstvo, medicina
  • predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
    predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
    predpisati po zakonu ordinare per legge
    jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
    predpisati davek imporre una tassa
  • preizkúsiti (-im) | preizkúšati (-am) perf., imperf. provare, mettere alla prova, sperimentare, assaggiare, sondare, verificare; teh. collaudare:
    preizkusiti motor provare, collaudare il motore
    preizkusiti učinkovitost zdravila sperimentare l'efficacia di una medicina
    preizkusiti teren sondare il terreno
    preizkusiti poštenost nekoga tentare l'onestà di qcn.; verificare l'onestà di qcn., mettere alla prova l'onestà di qcn.
    preizkusiti pravilnost rezultata verificare l'esattezza del risultato
    preizkušati potrpljenje nekoga mettere alla prova la pazienza di qcn.
  • preprečeválen (-lna -o) adj. preventivo, impeditivo; ostruttivo, preclusivo; proibitivo; repressore; med. profilattico:
    preprečevalni ukrepi proti požaru misure antincendio
    med. preprečevalni ukrepi proti bolezni misure profilattiche
    preprečevalno cepljenje vaccinazione profilattica
    preprečevalno zdravstvo medicina preventiva
  • sóden (-dna -o) adj.

    1. giudiziario, giudiziale, giudicativo, forense:
    sodni akti, spisi atti giudiziari
    sodna zaplemba sequestro giudiziario
    sodni zapori carcere giudiziario

    2. di, della giustizia:
    sodna palača palazzo di giustizia
    sodni organi organi della giustizia
    sodna napaka errore giudiziario
    sodna medicina medicina legale, forense
    sodna oblast potere giudiziario
    sodna obravnava, razprava dibattimento, udienza
    sodna poravnava composizione della lite, accomodamento
    rel. sodni dan giorno del Giudizio; ekst. finimondo, caos, confusione
    hist. sodni gospod signore (titolare della signoria fondiaria)
    sodni izvedenec perito giudiziale
    sodni kolek marca da bollo giudiziaria
    sodni poziv comunicazione giudiziaria, mandato di comparizione
    sodni senat, zbor collegio dei giudici, collegio giudicante
    sodni stroški spese legali
    sodni umor assassinio legale
    sodni uslužbenec funzionario dell'ordine giudiziario
  • sperimentare

    A) v. tr. (pres. sperimento)

    1. preizkusiti, preizkušati; eksperimentirati (tudi pren.):
    sperimentare l'efficacia di una medicina preizkusiti učinkovitost zdravila

    2. poskusiti, poskušati

    3. pren. doživeti, doživljati

    B) ➞ sperimentarsi v. rifl. (pres. mi sperimento) preizkusiti, preizkušati se
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • studēnte m (f -essa)

    1. dijak, dijakinja; srednješolec, srednješolka:
    studenti medi srednješolci

    2. študent, študentka:
    studenti universitari študentje
    studente di lettere, di medicina študent filozofije, medicine
    casa dello studente študentski dom
  • studiare

    A) v. tr. (pres. studio)

    1. učiti se; študirati:
    studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
    studiare una poesia učiti se pesmico

    2. študirati, preučevati; iskati:
    studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
    studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
    questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!

    3. pretehtati, premisliti:
    studiare le parole pretehtati besede

    B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
    si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati

    C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se
  • špórten (-tna -o) adj.

    1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
    športna dejavnost attività sportiva, agonistica
    športno tekmovanje gara sportiva
    športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
    športni ribolov pesca sportiva
    športni klub club sportivo, società sportiva
    športni letalec pilota sportivo
    športni potapljač sub, sommozzatore
    športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
    športni avtomobil vettura sportiva
    športni stadion stadio, campo sportivo
    športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
    športne potrebščine articoli sportivi

    2. obl. sportivo, casual:
    športni kostim due pezzi casual
    športno krilo gonna casual
    športna majica golf
    športni čevlji scarpe sportive
    športni tip tipo sportivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre športna napoved totocalcio
    med. športna medicina medicina sportiva
    hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
    športni duh sportività
    avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
    športni fanatizem tifo
  • študènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f šol. studente, studentessa; universitario (-a); ekst. goliardo (-a):
    študent filozofije, medicine studente di lettere, di medicina
    študentje studenti (universitari); ekst. goliardia
    študent prvega letnika (bruc) matricola žarg.
    študent drugega letnika fagiolo žarg.
    študent romanistike, germanistike, slavistike studente di romanistica, di germanistica, di slavistica